Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Zdaj norijo vsi kavbojci in vsi Indijanci v isto smer ... In so prinoreli, pridivjali in se pripeljali. Namesto tomahavkov, klobukov, perjanic in konjev so seboj prinesli rutke, šotore, spalne vreče ter ostale potrebščine za teden dni bivanja v naravi. Ti kavbojci in Indijanci so bili namreč čisto pravi taborniki iz Rodu sivih jelš iz Trebnjega, ki so za temo letošnjega tabora izbrali ... Ja, prav ste uganili, Kavbojce in Indijance!

Zbrali smo se v Podgozdu, v tednu od 4. do 11. avgusta, kjer smo sicer prazno gozdno jaso spremenili v začasno domovanje. Tako, z dvignjenim ognjiščem, 15 metrov visokim jamborom ter taborniškimi šotori, ki so se bleščali v soncu. In sonca se nam res ni manjkalo! Za taborjenje smo namreč izbrali najbolj vroč teden v letu, vendar kavboji in Indijanci so sonca navajeni, pa tudi mi se nismo dali! Čez dan smo se zaposlili z mnogimi aktivnostmi v senci, obvezno pa je bilo na sporedu tudi kopanje v prijetno hladni Krki.

Naj vas na hitro popeljem skozi tipičen dan v taboru kavbojcev in Indijancev.

Zbujali smo se ob 7:00, opravili z jutranjo higieno, obvezno telovadbo, zajtrkom ter jutranjim zborom. Po tistem je sledila obvezna gozdna šola, v kateri so mlajši taborniki osvajali nove veščine. Po kosilu je sledil počitek, nato še nekaj ur gozdne šole, večerja, večerni zbor ter večerni program.

Vem, da program zveni dokaj enolično, vendar vam zagotavljam, da nam dolgčas ni bilo nikoli. Za pokušino vam bom predstavila samo nekaj utrinkov iz zanimivega ter doživetij polnega tedna.

Že v nedeljo smo se razdelili med kavboje in Indijance in glede na skupino, kateri smo pripadali opravljali določene naloge, kajti šele uspešno opravljena naloga je bila „dovolilnica“ za sodelovanje v kavbojsko – indijanskem krstu, ki smo ga izvedli ob tabornem ognju. Ker smo imeli tudi kar nekaj novincev smo, kot se spodobi, pripraviti tudi čisto pravi taborniški krst. A ste že hodili okoli z zavezanimi očmi in zaupali vašemu „botrčku“, da bo poskrbel, da se ne boste zaleteli v drevo? Kaj pa poizkušali pojesti na vrvico obešen paradižnik brez uporabe rok? To sta bili namreč samo dve nalogi iz našega krsta.

Skozi teden smo se tudi naučili in doživeli veliko novega. Nekateri od nas so prvič postavili taborni ogenj, prvič prespali v bivaku, prvič šli na hajk. Spoznali smo nekaj novih prijateljev ter dodatno okrepili vezi s starimi. Skrivali smo tudi „zaklad“ in imeli vsak svojega „skrivnega prijatelja“.

Da nam ob večernih stražah ni bilo preveč dolgčas, pa so poskrbeli fantje in dekleta iz okoliških vasi, ki so nam ne enkrat, temveč kar dvakrat prišli krast zastavo.

To je samo nekaj spominov iz našega tedna. Če vas mika, da bi si tudi sami ogledali, kako izgleda biti tabornik ter iti na tabor, pa bomo veseli vsakega novega člana. Pa ne samo poleti, na taborjenju, temveč čez celo leto, kajti vsak mesec organiziramo kakšno akcijo.

Za konec bi se vsi taborniki Rodu sivih jelš želeli še zahvaliti donatorjem, ki so nam izvedbo tega tabora s svojimi prispevki zelo olajšali. Torej, hvala Spar Trebnje, Avtomati Armič, KLI-PE, Dana Mirna, Kolinska Mirna, Koš Trebnje in drugi.