##IMAGE-3443594##

Comenius je projekt določenih šol iz različnih evropskih držav, pri katerem dijaki razmišljajo o izbranih temah, sestavljajo vprašalnike, pregledujejo in analizirajo rezultate vprašalnikov, hkrati pa se družijo s svojimi vrstniki, poglabljajo znanje tujih jezikov in spoznavajo kulturo ter način življenja drugih evropskih držav.

S tokratnim projektom Comenius na temo Socialna integracija in enake možnosti smo lanskega novembra začeli v Sloveniji na naši gimnaziji, spomladi so dijaki s profesorji obiskali Italijo, v sredo, 12. oktobra, pa smo se odpravili v Nemčijo, natančneje v Bad Rappenau, ki leži dobro uro od Stuttgarta. Ponovno snidenje z nemškimi dijaki, ki so obiskali Slovenijo, je prineslo obilo dobre volje in pričaralo nemalo nasmeškov na obraze. Naslednji dan smo se udeležili njihovega pouka in ugotavljali razlike med našimi in njihovimi učnimi urami; v petek pa smo se srečali vsi dijaki in profesorji iz vseh sodelujočih držav: Španije, Slovenije, Slovaške, Nemčije, Velike Britanije in Italije. Pogovori s tujimi ljudmi morda zahtevajo nekoliko več napora, koncentracije, angleščina je namreč nekaterim bliže kot drugim, vendar pa so zato zanimivejši in bolj smešni.

Sestavljanje vprašalnikov je potekalo v skupinah. V takšni situaciji smo bili dijaki primorani uporabljati angleščino, v želji, da bi se lahko sporazumevali, in ravno to je najboljši način učenja in utrjevanja znanja tujega jezika. Zaradi različnih narodnosti so se pojavljale razlike tudi v naglaševanju besed in zvenu angleškega jezika nasploh, kar je nemalokrat spravilo v smeh vsakega izmed nas. Popoldne smo imeli prosto in zahvaljujoč čudovitim nemškim gostiteljem smo si ogledali mesto ter pripravili stvari za zabavo.

Sobota je bila v znamenju izleta v Würzburg, mesta s čudovitim dvorcem. V tem starem mestu smo si ogledali tudi mestno jedro in grad, ki stoji na griču. Večer smo, vsaj Slovenci s svojimi gostitelji in njihovimi prijatelji, preživeli na glasbenem festivalu Extasy, v nedeljo pa smo se sprehajali po Heilbronnu.

S skupinami, v katerih smo delali v petek, smo v ponedeljek dokončali delo in vprašalnike tudi predstavili. Za zaključek smo se vsi dijaki s profesorji z vlakom odpeljali do mesta s srednjeveškim videzom − Bad Wimpfna. Ob vrnitvi na železniško postajo Bad Rappenau smo se začeli objemati in poslavljati, v tistem času pa je nastalo tudi ogromno fotografij. Angleži so odšli še tisto popoldne, mi pa smo preživeli večer v bližnjem baru in uživali zadnje minute v Nemčiji.

V torek smo se Slovenci že deset čez osem zjutraj odpravili iz Nemčije, z desetminutno zamudo namreč, zaradi fotografiranja, objemanja in jokanja skupaj. Po celodnevni vožnji smo zvečer prispeli v Brežice in si bili enotni, da je za nami enkraten teden. Rahlo neprespani, a polni energije, veseli, a hkrati žalostni, vendar prav gotovo vsi v upanju, da se takšno srečanje ponovi, smo zvečer legli v postelje in zjutraj še polni vtisov stekli našemu slovenskemu vsakdanjiku naproti.