ZD Trebnje

Prostorska stiska in nujna širitev zdravstvenega doma, reorganizacija nujne medicinske pomoči in izvajanje novega zakona o zdravstveni dejavnosti so bile teme, o katerih je tekel pogovor vodstva Zdravstvenega doma Trebnje z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in Ivanom Osrečkijem, v. d. direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu v okviru nedavnega vladnega obiska Jugovzhodne Slovenije.

Kot je povedala v. d. direktorice zdravstvenega doma Elizabeta Žlajpah, so ministrico seznanili, da je bil dom že leta 2009, kljub dozidavi in nadgradnji, premajhen.

»Začeli smo izvajati nove programe, med njimi referenčne ambulante, ki jih takrat sploh nismo načrtovali, saj nismo vedeli, da jih bomo imeli, in center za krepitev zdravja. Pridobili smo tudi nove time za fizioterapijo, splošno in zobozdravstveno službo, večal se je laboratorij …

V začetku smo pomanjkanje prostora reševali tako, da smo v ambulante spremenili večjo garderobno sobo, čajno kuhinjo in še kaj. Teh rezerv že zdavnaj ni več in prišli smo do točke, ko je treba zadevo celostno rešiti,« pove Elizabeta Žlajpah.

Povečevalo se je tudi število zaposlenih. Če jih je bilo v začetku okoli 70, jih je danes okoli 150.

»Imamo tudi veliko mladih zdravnikov, specializantov, študentov, ki imajo našo štipendijo in se bodo prej ali slej vključili v naše delo. Trenutno imamo pet specializantov splošne medicine, dva pediatrije in psihiatrije ter po enega ginekologije in zobozdravstva.

Ministrica je bila zelo presenečena, da imamo toliko mladih, ki specializirajo za naš zdravstveni dom. To pa je posledica naše dolgotrajne, večletne štipendijske politike, ker razpisujemo štipendije za študente v zadnjih letnikih medicinske fakultete.

Če želimo te mlade obdržati, jim moramo ponuditi dobre delovne pogoje in poskrbeti, da se bodo v naši sredini dobro počutili, da bodo začutili, da so potrebni, zaželeni in koristni,« je poudarila.

Vodstvo ZD za gradnjo na mestu zdajšnje PP

Po besedah v. d. direktorice je dejansko najprimernejša rešitev gradnja novih prostorov na mestu zdajšnje Policijske postaje Trebnje, če želijo celostno rešitev za vsaj deset, petnajst let. Tja bi lahko preselili nekatere dejavnosti, ki so lahko samostojne, na primer zobozdravstvo in center za krepitev zdravja, s čimer bi se sprostili prostori v zdravstvenem domu.

»Na Ministrstvu za zdravje je odprt razpis za sofinanciranje investicij v objekte zdravstvenih domov. Za naše območje je predvidenih 1,6 milijona evrov. Ta sredstva je treba izkoristiti do leta 2031,« je dodala.

»Zdaj imamo še malo časa, da bi se dogovorili in uskladili z Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za zdravje in lokalnimi skupnostmi. Privarčevana sredstva zdravstvenega doma pa bi tudi namenili v ta namen. Ministrica Prevolnik Rupel je dejala, da nas pri prizadevanjih podpira in da se bo po svojih močeh prizadevala, da bi našli rešitev, ki bo ugodna za nas pa tudi uporabnike naših storitev in lokalno skupnost. Temu je pritrdil tudi Osrečki,« pove Elizabeta Žlajpah.

Reorganizacija nujne pomoči

Glede reorganizacije službe za nujno medicinsko pomoč, kjer v trebanjskem zdravstvenem domu zaradi svoje »majhnosti« ne morejo ločiti nujne medicinske pomoči in rednega dela, kot to lahko naredijo v večjih zdravstvenih domovih, je ministrica dejala, da nekih sprememb na tem področju ne bo.

»S tem je povezano tudi umeščanje zdravnikov na ustrezna delovna mesta s posebnimi pogoji dela, ki ob svojem rednem delu v ambulanti vzporedno opravljajo tudi nujno medicinsko pomoč v ambulanti pa tudi na terenu. Nekatere 'zaskrbljene' občane, kot se predstavljajo v javnosti, to še posebej skrbi. Menim, da so naši zdravniki do tega upravičeni,« je bila odločna Žlajpah in dodala, da imajo takšno obliko dela tudi v drugih zdravstvenih domovih v Sloveniji.