L. Markelj

Zato veseli novica, da bo tu zaživel večnamenski romski center (VNRC), eden izmed petih, ki jih bo pet let sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Preostali bodo delovali še v Novem mestu, Trebnjem in v Metliki, eden pa v Prekmurju. Vsak center bo prejel 500 tisoč evrov, financiranje naj bi bilo enakomerno razporejeno po letih.

V Šentjerneju Škofijska karitas NM

V Šentjerneju je bila za vzpostavitev in izvajanje aktivnosti Večnamenskega romskega centra na razpisu izbrana Škofijska karitas Novo mesto.

L. Markelj

Kot pove njen generalni tajnik Simon Dvornik, dejavnosti potekajo že od 1. avgusta, čeprav stalnega prostora še nimajo. O tem se dogovarjajo z Občino Šentjernej, in kot potrdi tudi Patricija Pavlič, vodja oddelka za družbene dejavnosti, bo najverjetnejša lokacija v enem izmed romskim naselij.

»To bi bilo tudi za Rome najprimernejše. Želimo, da jim bo kontejner blizu, saj to pomeni njihovo boljšo udeležbo pri vseh aktivnostih. Zdaj primerno mesto še iščemo,« je povedala. Ali bo to Trdinova cesta, največje šentjernejsko romsko naselje, se še ne ve, ima pa tu občina svoje zemljišče, kar ni zanemarljiv podatek.

Dejavnosti VNRC Šentjernej zdaj potekajo na terenu, v pisarnah Škofijske karitas in v centralnem skladišču Škofijske karitas v Novem mestu, izvaja pa jih romski svetovalec. Ta bo pozneje vodil projekt tudi na stalni lokaciji centra, zaposlili pa bodo še dva romska pomočnika.

Za otroke in starejše

L. Markelj

Pomoč v centru bo namenjena otrokom in odraslim. V prvi fazi, ko center deluje na šoli, je večji poudarek pri vsebinah, primernih za otroke, učni pomoči, zdravstvenemu izobraževanju itn. Pozneje pridejo na vrsto tudi odrasli in njim primerne teme.

»Projekt naslavlja številne izzive romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji, od nizke stopnje izobrazbe in zaposlitve, slabe dostopnosti do zdravstvenih storitev, do slabše infrastrukture naselij in nezadostne integracije v lokalno okolje. Pogosto so te težave povezane tudi z nizko motivacijo in s pomanjkanjem pozitivnih zgledov,« pove Dvornik in doda, da je za njimi že informiranje Romov, nudenje psihosocialne pomoči družinam in mesečne materialne pomoči.

Večja aktivnost in odgovornost Romov

Poudari pa, da ko bo center deloval v polnosti, finančne in materialne pomoči ne bo izvajal na lokaciji.

»Center ne sme biti prostor, na katerem se kaj dobi, ampak prostor, na katerem se kaj nauči. Povezava centra s tem, da Romi tam nekaj dobijo v materialnem smislu, bi bila kontraproduktivna,« meni Dvornik.

V centru bodo potekale različne dejavnosti, ki bodo naslavljanje večjo aktivnost in odgovornost Romov. Podporo bodo dobili otroci, mladostniki, ženske, brezposelni, družine, posebna pozornost pa bo namenjena spodbujanju izobraževanja, učenju življenjskih veščin, pripravi na zaposlitev ter razvoju samozavesti in socialnih kompetenc Romov.

Izobraževanje, zdravje…

»Otrokom in mladim bomo omogočili učno pomoč, pomoč pri vključevanju v šolski sistem in dokončanju šolanja ter usmerjanje v poklic. Staršem bomo pomagali pri razumevanju pomena izobraževanja, zdravja in aktivne vloge v družbi. Velik poudarek bo tudi na preventivnih zdravstvenih vsebinah, sodelovanju z zdravstvenimi delavci in ozaveščanju o zdravem življenjskem slogu,« pove Dvornik, ki si želi, da bi center deloval dopoldne. »Iz izkušenj ugotavljamo, da je delo z Romi popoldne in zvečer oteženo.«

Pohvali sodelovanje z Občino Šentjernej, ki jih podpira in je tudi sama pripravljena pomagati z lastnim vložkom (delavci in material), da bi projekt res dobro zaživel.

Dobri zgledi

L. Markelj

Patricija Pavlič dodaja, da bodo v postavljenem kontejnerju delovali tudi center obšolskih dejavnosti in romski pomočniki. »Tovrstno dobro prakso iz sosednjih občin smo želeli prenesti tudi k nam. Trenutno ta pomoč poteka v osnovni šoli.«

Omeni tudi pomen 40-urnega programa za vse otroke pred vstopom v šolo, ki ne obiskujejo vrtca, pri čemer je bila do zdaj udeležba romskih otrok slaba. OŠ Šentjernej trenutno obiskuje okoli 70 Romov.