Arhiv DL; M. Ž.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tako kot so se otroci in mladostniki ob koncu šolskega leta razveselili zasluženih počitnic, se marsikateri starš veseli skorajšnjega začetka novega, ki bo v življenje znova prineslo neki ustaljen red. A ta bo spet prinesel tudi večjo skrb za varnost otrok v prometu.

Spet šola, spet promet

Tudi letos ob začetku šolskega leta potekata tradicionalna preventivna akcija Agencije za varnost prometa Varno v šolo, ki bo trajala do nedelje, 6. septembra, in kampanja Avto-moto zveze Slovenije Še 365 dni!, s katero pomen varnosti najmlajših udeležencev v prometu poudarjajo vse leto. Vse voznike pozivajo, naj bodo zlasti v prvih dneh pouka, ko so otroci po počitnicah še vedno razigrani, še posebej pozorni v okolici šol in na šolskih poteh.

Najmlajši so v prometu slabše vidni, vozila zaznajo pozneje in težje ocenijo njihovo hitrost in oddaljenost. Njihovo pozornost hitro pritegne tudi dogajanje v okolici, zato se lahko v prometu odzovejo drugače, kot pričakujejo odrasli.

Gotovo ne bo odveč, če nanizamo nekaj uporabnih nasvetov za starše, s čimer bodo sami veliko naredili za varnost svojih otrok.

Pred 1. septembrom skupaj prehodite šolsko pot in otroku pokažite, kje so varni prehodi, semaforji in morebitne nevarne točke. V pogovoru in igri skupaj obnovite osnovna prometna pravila in znanje o varnem vedenju v prometu. Poskrbite, da bodo tudi dobro vidni, sploh prvošolci. Če gre otrok v šolo s kolesom ali priljubljenim e-skirojem, preverite opremo in vozilo, ki mora biti tehnično brezhibno. Pogovorite se tudi o (ne)uporabi telefona med hojo, še posebej pri prečkanju ceste. Pa še bi lahko naštevali.

Brez nepotrebnega pritiska

Seveda pa začetek šole prinaša pričakovanja staršev, povezana z učenjem in uspehom otrok. Zavedati se moramo, da otrok potrebuje podporo, rutino in stvarna pričakovanja, ne pa pritiska po odličnih ocenah. Lahko smo jim največja opora, vzemimo si čas zanje, pa čeprav se nam še tako zdi, da ga nimamo.

Marsikaj lahko počaka. Naši otroci so največja naložba v prihodnost.

Zato se pozanimajmo, kakšen dan je otrok imel, in se ne zadovoljimo le z odgovorom »v redu«. Pohvalimo njegov trud, vztrajnost in napredek, ne le ocene. Zelo nehvaležno je, da ga primerjamo z drugimi, sorojenci ali sošolci, kar, roko na srce, vsi radi počnemo. Potrebuje namreč občutek, da mu stojimo ob strani tudi takrat, ko mu ne gre. Pustimo mu nekaj prostora za samostojnost, za napake in iskanje lastne poti.

Včasih je namreč največ, kar lahko naredimo, prav to, da ne naredimo vsega namesto njega. Šola ni tekmovanje staršev.

Pravzaprav vse to vemo, pa še vedno v preveliki želji po uspehu včasih kar pozabljamo, kar nas uči zdrava kmečka pamet ali pa lastne izkušnje.