I. Vidmar

Prireditelji so v okviru projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih k besedi povabili predstavnike študentskih servisov, Zavoda za zaposlovanje, sindikata in Centra za socialno delo pa tudi predstavnika mladih prekarnih delavcev, glasbenika Tomaža Zupančiča, člana skupine MRFY. Ta je predstavil težave mladih in tudi manj mladih, ki poklicno delujejo na področju kulture, pa niso zaposleni v ustanovah, kot so na primer gledališča, orkestri, balet in podobne ustanove. 

Starši bi raje videli, da bi končal doktorat ...

»Slovenski trg je na področju zabavne glasbe sorazmerno majhen, in na njem je, če nisi del tako imenovanega mainstreama, težko preživeti. Bili smo sanjači in kot totalen nesmisel je bilo pričakovati, da bomo vse, kar smo vložili v opremo pa tudi v ustvarjanje, kdaj dobili nazaj. Starši bi raje videli, da bi končal doktorat, a smo vztrajali in danes lahko živimo od glasbe.

Skupina MRFY posluje prek družbe z omejeno odgovornostjo, vsak član zase pa kot s. p. Večino naših dohodkov predstavljajo honorarji za nastope, nekaj pa je tudi avtorskih honorarjev. Nisem na minimalni plači, a vseeno mi prav veliko ne ostane. Na srečo ima status samostojnega kulturnega delavca, tako da mi država plača prispevke za socialno varnost.

Poleg sodelovanja v skupini MRFY delam še nekaj drugih stvari, tako da so viri dohodkov nekoliko bolj razpršeni. Do velikih težav namreč lahko pride, če samo eden izmed članov skupine zboli in nam za daljši čas odpadejo vsi koncerti. Ni lahko. Veliko je tudi duševnih stisk, ko čakaš, ali boš nekaj, kar si naredil, dobil plačano, in razmišljaš, kaj bo, če plačila ne boš dobil. Se kdaj zgodi, da kaj dobiš plačano šele čez eno leto ali pa sploh ne.

Vsak dan pomislim, da bi vrgel puško v koruzo in šel delat nekaj drugega. Umetna inteligenca nekaj takega, za kar smo se mi trudili leta in leta, naredi v nekaj sekundah. Ko smo bili v Angliji in smo povedali, da je bila naša skladba največkrat predvajana skladba v letu na nacionalnem radiu, nam je neki tamkajšnji producent rekel, da moramo biti pa precej bogati. Pa smo daleč od tega,« o svoji prekarnosti razmišlja Tomaž Zupančič.

Nezakonite prakse

Vendar marsikdaj, ko je narava dela, tako kot pri kulturnikih, taka, da je status samostojnega podjetnika najboljša rešitev, saj delajo za več različnih naročnikov, pa je problem, ko posameznik dela le za enega naročnika. Tatjana Muhič, vodja novomeške območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, je opozorila, da gre v takih primerih za nezakonito prakso in da bi moral delodajalec takega posameznika zaposliti. 

Glas ljudstva

Katero stranko bi volili? Povejte svoje mnenje v naši anketi

Igor Iljaš, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja, je opozoril na pasti prekarnih oblik zaposlitev v primerih, ko pride do bolniške ali pa dopusta, ki ga morajo zaposleni vnaprej oddelati, poleg tega na ta način zaposleni običajno nimajo niti pravice do plačane malice, prevoza na delo oziroma povrnitve nekaterih drugih stroškov.

Kot sta opozorili predstavnici študentskega servisa Mjob Tena Komel in Snježana Logar, je tako tudi pri študentskem delu, pri katerem študentje delajo osem ur, tako kot preostali zaposleni, in navadno nimajo ne malice ne plačanega prevoza na delo, kaj šele plačane bolniške in dopusta, velikokrat so plačani tudi kar na roke.

Zgodi se tudi, da za svoje delo na koncu sploh ne dobijo plačila, ko jim povedo, da je kaj narobe, pa znajo biti delodajalci tudi precej arogantni. Če študentje svojega dela ne dobijo plačanega, se pogosto zgodi, da ne morejo plačati najemnine, da nimajo niti za hrano. Če študentski servis ni prejel obračuna dela, študentu, ki za svoje delo ni bil plačan, ne more pomagati.

Ima pa študentsko delo tudi dobre strani. Tena Komel meni, da je dobro, da mlad človek spozna čim več različnih del, saj se tako lažje in pravilneje odloči, kaj bo študiral oziroma kaj bo potem po študiju delal štirideset let.

»Mladi poleg tega niti ne poznajo pojma prekarnost, ne poznajo delavskih in socialnih pravic,« opozarja Tjaša Zupančič iz MC Oton, ki je okroglo mizo tudi povezovala, in dodaja, da bi jih morali o tem bolje seznaniti. Tudi v šoli.