Arsen Peric/FOTOSI

S 1. septembrom bo v novo šolsko leto vstopilo okoli 190 tisoč osnovnošolcev, od tega 19.935 prvošolcev, kar je manj kot lani, ko je bilo v prvi razred vpisanih 20.173 otrok, in hkrati je to prvič po šolskem letu 2012/13, ko je generacija prvošolcev manjša od 20 tisoč. A kdo bo otroke učil v prihodnje? Kadrovska slika v šolah namreč vzbuja vse več skrbi.

O pereči težavi, na katero šolniki opozarjajo že nekaj časa, je na konferenci za ravnatelje pred tednom dni govoril tudi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, saj so tudi oni zaznali to težavo, lotili pa se je bodo na različne načine. Ministrstvo je tako že junija objavilo poziv za vključevanje upokojenih strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalno delo, šolskim delavcem z novelo področnega zakona omogočajo dopolnilno delo pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca, uvaja se možnost napredovanja za tiste strokovne delavce, ki do zdaj niso imeli možnosti napredovanja, na primer za laborante. Logaj je med ukrepi za več kadra naštel tudi možnost pridobivanja pedagoške izobrazbe za tiste strokovne delavce, ki je nimajo, pa programe mentorstva in pripravništva.

A vse te rešitve bodo prinesle učinke šele na daljši rok, česar se zaveda tudi minister. Kako pa se z razmerami spopadajo ravnatelji dolenjskih, belokranjskih in posavskih osnovnih šol?

Arsen Peric/FOTOSI

Na Dolenjskem prehajanje kadra

Letos je bilo do konca julija na območnem zavodu za zaposlovanje, ki pokriva novomeško, trebanjsko in belokranjsko območje, razpisanih 332 prostih delovnih mest za učitelje razrednega pouka in predmetne učitelje, lani v tem obdobju pa 301. Odhodi učiteljev ravnateljem povzročajo kar nekaj težav, se strinjajo ravnatelji osnovnih šol Drska, Center, Dolenjske Toplice, Trebnje in Žužemberk.

Kot pove ravnatelj OŠ Drska David Imperl, so uspešno zapolnili vse odhode in upokojitve, se pa zelo dobro zaveda, da se lahko to zelo hitro spremeni, saj je za nekatere predmete skoraj nemogoče dobiti ustrezno izobražene in usposobljene učitelje.

Z njim se strinja ravnateljica OŠ Center Marta Pavlin: »Po več neuspelih razpisih še vedno iščemo učitelja matematike in fizike. Težko dobiš učitelja slovenščine in angleščine ter računalničarja in specialnega pedagoga.«

S pomanjkanjem kadra se srečujejo tudi v Suhi krajini. »Trenutno iščemo učitelja v razširjenem programu in laboranta ter učitelja matematike, fizike in učitelja v razširjenem programu,« pove ravnateljica OŠ Žužemberk Mija Penca Vehovec.

V Dolenjskih Toplicah so bili pri iskanju novega kadra uspešni, poudari ravnateljica Andreja Koščak: »V letošnjem poletju je našo šolo zaznamovalo kar šest odhodov, s štirimi sem bila sicer seznanjena že marca v času letnih razgovorov, dva pa sta mi bila sporočena v prvih dneh junija. Ves kader smo dobili, z ustrezno izobrazbo in strokovnim izpitom, razen enega. Vsi so prišli z drugih osnovnih šol v naši bližini. Kadar ravnatelji razpravljamo med seboj, se zdi, kot da kader prehaja z ene na drugo šolo. Kar trije ‘naši’ učitelji so odšli na šole, s katerih so k nam prišli ‘njihovi’ učitelji. Navzven je to videti kot ‘kolobarjenje’ zaposlenih med šolami.«

Tudi v Trebnjem imajo težave z iskanjem ustreznega kadra, pojasni ravnateljica največje osnovne šole na Dolenjskem, OŠ Trebnje, Ana Kastigar: »V zadnjem času opažamo nekaj težav s pridobivanjem novih ljudi. Še posebej skrb vzbujajoče je, da se pogosto na razpise prijavljajo kandidati, ki ne ustrezajo razpisanim pogojem, večkrat pa se tudi zgodi, da razpise ponavljamo, saj ni prijav.«

V Beli krajini upokojitve

Letos so v Beli krajini do julija iskali 50 učiteljev na razredni in predmetni stopnji, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje. Ravnatelj Osnovne šole Metlika Janko Strahinić pove, da so uspešno zapolnili manko učiteljev, tudi na račun več kot stoodstotne delovne obveznosti učiteljev. »Če pa bi sešteli te odstotke, bi dobili najmanj tri delovna mesta, ki bi jih morali zapolniti,« pojasni Strahinić.

Ravnateljica OŠ Podzemelj Marina Špehar pojasnjuje vzroke težav na njihovi šoli, ki pa se zrcalijo v vseh odgovorih ravnateljev: »Glavni vzrok je v splošnem pomanjkanju strokovnih učiteljev za naravoslovne predmete, predvsem za matematiko, kemijo, fiziko. Mlajših učiteljev je premalo, predvsem na naravoslovnem področju, hkrati pa se starejša generacija učiteljev postopno upokojuje. K temu prispevajo tudi majhno zanimanje za študij pedagoških smeri, zlasti matematike, fizike in kemije, večje zaposlitvene možnosti v gospodarstvu, kjer so plače pogosto višje kot v šolstvu, lokacija šole in oddaljenost od večjih mest in univerz, kar odvrača kandidate, ter negotove oblike zaposlitev, če gre za delno zaposlitev ali nadomeščanje, ki mladim učiteljem ne omogočajo stabilnosti. Tu je še velika obremenjenost in odgovornost poklica, ki presega samo poučevanje, učitelji imajo vse več administrativnega dela, dela z dokumentacijo in sodelovanjem v projektih. Zato se zgodi, da se na razpise za naravoslovne predmete sploh nihče ne prijavi, medtem ko je pri družboslovnih in jezikovnih predmetih položaj nekoliko boljši.«

Arsen Peric/FOTOSI

V Posavju skokovito povpraševanje 

Območna služba Sevnica zavoda za zaposlovanje, ki pokriva Posavje, je lani v prvih sedmih mesecih iskala 157 učiteljev razredne in predmetne stopnje, letos je to število bistveno višje. Razpisana so imeli delovna mesta za 108 osnovnošolskih učiteljev na razredni stopnji in 121 učiteljev na predmetni stopnji, skupaj 229, kar je dobrih 70 delovnih mest več kot lani.

Po besedah ravnateljice največje posavske osnovne šole, OŠ Brežice, Mateje Hadler na njihovi šoli težav s kadrom nimajo, drugače je na OŠ Sava Kladnika Sevnica. Razmere zadnjih dveh let in težave opiše ravnatelj Aleš Tuhtar: »Na naši šoli smo se s kadrovskimi težavami začeli srečevati pred dvema letoma. Največ pomanjkanja trenutno zaznamo med razrednimi učitelji. Že v lanskem šolskem letu smo razpis za razrednega učitelja večkrat ponavljali in na koncu za eno leto zaposlili kandidatko brez ustrezne izobrazbe. Zanimivo je, da tudi pri razpisih za nedoločen čas ni veliko prijav; če se je na primer pred petimi, šestimi leti na razpis za nedoločen čas za razrednega učitelja prijavilo več kot 20 kandidatov, se zdaj prijavi eden, največ dva, ki ustrezata razpisnim pogojem.«

Posebno specifiko s kadrom ima OŠ Mihajla Rostoharja v Krškem, saj se, kot poudari ravnateljica Barbara Smolej Fritz, »naša šola, podobno kot druge šole za učence s posebnimi potrebami, že leta spopada s kadrovskimi težavami, saj primanjkuje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki so osnovni kader v naših šolah. V naših programih se lahko zaposlujejo tudi nekateri drugi profili učiteljev, vendar morajo dodatno opraviti specialno pedagoško izpopolnjevanje za delo z izbrano skupino otrok s posebnimi potrebami«. 

Ravnatelji osnovnih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja poudarjajo, da je vzroke za primanjkovanje učiteljev treba iskati v več dejavnikih, predvsem v nezanimanju dijakov za študij naravoslovnih predmetov, tudi razmere v šolstvu so slabe. Kot izpostavi Ana Kastigar, poklic učitelja ni spoštovan, delo je psihično naporno, vse več je težjih vzgojnih problemov, pri čemer so pri reševanju šole prepuščene same sebi, preveč je birokracije, verjetno pa na izbiro vpliva tudi nizka začetniška plača. Kdo bo torej v prihodnosti učil naše otroke?