Arhiv DL

##IMAGE-3286338##

Dokaz, da sta lahko županska in poslanska funkcija donosno združljivi, je Janko Veber. Če ne bi bil ob županovanju v Kočevju še poslanec in vpliven član SD, je vprašanje, ali bi bila vlada tako naklonjena njegovim zamislim, kot jim je ob predlagani noveli zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, piše današnji Dnevnik. 

Z njo bo namreč največ pridobilo Kočevje, tudi visoko koncesnino od izkoriščanja državnih gozdov. Za koncesnino, ki po zakonu o varovanju okolja pripada tudi občinam, v katerih koncesija ustvarja prihodek na naravni dobrini, se Veber bojuje že leta.

In ne skriva, da je 45-odstotni delež, ki naj bi ga dobile občine, precej manj od kočevskih želja, ki se sučejo pri 70 odstotkih. V tem primeru bi kmetijski sklad občini Kočevje prepustil okoli 800.000 evrov koncesijske dajatve na leto, zdaj ji bo "le" kakšnih 500.000 evrov ali skoraj petkrat več, kot bo v enem letu skupaj prejelo 23 pomurskih občin.

Pomurske občine novinarka Dnevnika Tatjana Pihlar omenja, ker bi bil po Vebrovih navedbah novi zakon o kmetijskem skladu majhna protiutež interventnemu zakonu o Pomurju in dodaten vir, s katerim bi na Kočevskem ublažili posledice finančne in gospodarske krize. Če bo imel sklad manj prihodkov, bo kupoval še manj kmetijskih zemljišč in gozdov, zato bo njegova temeljna funkcija - zaokroževanje površin in povečevanje posestne sestave - močno okrnjena.

Sklad bo moral do konca denacionalizacijskega postopka vrniti še okoli 30.000 hektarjev gozdov, zato je po mnenju Pihlarjeve cilj - povečati delež državnih gozdov (pred denacionalizacijo smo jih imeli 40 odstotkov, danes le še okoli 20) - neuresničljiv. Tudi zato preseneča izsiljevalska vztrajnost SD-jevega kmetijskega ministra Milana Pogačnika, da državni zbor novelo zakona o skladu sprejme še letos. Ga lahko ustavijo vsaj koalicijski partnerji, si vzamejo čas za temeljit premislek in analizo vseh posledic tega zakona, preden pritisnejo na glasovalno tipko, sklene Tatjana Pihlar.