Migranti še vedno množično prihajajo v Slovenijo; najbolj množično vstopajo v Posavju, in to je tako, kot že nekaj zadnjih let. Nekaj je drugače, vsaj občasno: obnašajo se bolj domače. Domačini so jih vse bolj naveličani. In ne samo naveličani.

Včasih so se tisti, ki so nezakonito prestopali mejo, izogibali policiji. Zdaj jo iščejo. Kako bi lahko to razumeli? »Migranti vedo, da so pri policiji nekako zaščiteni. Iščejo jo, da se čim prej registrirajo in da jih potem čim prej pošljejo naprej,« pove Bogdan Palovšnik iz Slovenske vasi, sicer brežiški podžupan. Kot pravi, so bili domačini do migrantov nekako še strpni, ko so prihajali po dva, trije ali štirje. »Ko so začeli hoditi v velikih skupinah, so se jih domačini začeli bati in zdaj bežijo v hiše. Kar naenkrat je naše ljudi postalo strah. Verjamem, da med temi ljudmi, ki prihajajo k nam, nekateri res bežijo zaradi strahu, ne pa vsi. Pri nas pa so vsi vaščani v strahu zaradi njih. In tu je glavni problem. Zaradi tega morajo naše oblasti zaščititi svoje ljudi. Najprej moramo poskrbeti za naše, da ti ne bodo v strahu,« poudarja Palovšnik. Po njegovem mnenju je treba schengensko mejo zavarovati na Hrvaškem. »Če Hrvaška tega ni sposobna narediti, postavimo tu, na slovensko-hrvaško mejo, policijo in vojsko,« predlaga.

POSKRBITE ZANJE

V eni izmed skupin v zadnjem obdobju so bile štiri ženske in šest otrok, in to, da so v skupini tudi ženske in otroci, je bolj poredko, kot ugotavlja Palovšnik. Prav zaradi take sestave skupin trka na vest humanitarnih organizacij. »Ljudje, npr. iz Sirije, prihajajo z otroki, tavajo po svetu. Naredite sprejemne kampe pred schengensko mejo, poskrbite za tiste, ki so res potrebni pomoči, in jih z vlakom ali avtobusom peljite neposredno v ciljno državo. Ne dopustite, da se ženska z otrokom v naročju, ki je mogoče star manj kot dve leti, muči na dolgi in negotovi poti. Prihranite jim muke. Naredite nekaj za njih. Kje ste zdaj, humanitarci?« sprašuje Palovšnik. Kot pravi, je v začetku tudi sam dal obleko in čevlje migrantu, tudi drugi domačini so tujcem v stiski pomagali. »Ampak zdaj si ljudje ne upajo več v stik z migranti. Nekateri nam očitajo nestrpnost. Naj pridejo sem k nam, pa bodo videli migracije v praksi,« pravi.

ZAKURILI SO OGENJ

Prebivalce Slovenske vasi posebej vznemirja nedavni dogodek. Kot je povedala domačinka Draženka Horvat Krstić, jo je 20. avgusta nekaj pred eno uro zjutraj zbudila neznana govorica zunaj. »Mislila sem, da gre spet skupina. Ampak govorica se ni oddaljevala. Mož je šel pogledat na teraso. Ko se je vrnil, je rekel: 'Kurijo na našem parkirišču'. Nismo si upali odpirati vrat. Poklicali smo policijo in šele ob njenem prihodu smo si upali iz hiše. Migranti, ki so kurili ogenj, so pod našim balkonom jedli, prerezali so naši vreči krompirja in ga dali v žerjavico. Tisti dan je lilo kot iz škafa. Zvlekli so naša dva senčnika, ki ju imamo ob hiši, na parkirišče, da so bili pod njima, in pod njima kurili. V kurišču je bilo videti krompir in koruzne storže. Pod balkonom sem imela v gajbici cvetove sončnic s semeni, in tudi to so jedli,« je povedala Draženka, s katero je tisto noč zgroženo opazovala dogajanje zunaj tudi mama Zinka.

Za migranti sta ostali tudi uporabljeni otroški plenički. »Tam so očitno previjali dojenčke. Ampak ti dojenčki so se najbrž rodili nekje med potjo,« je povedala Draženka. Policisti so najprej odpeljali družine in potem še preostale fante. Vse je potekalo mirno, kot po utečenem načinu. Draženka ob tem razmišlja: »Te migracije so najbrž med državami dogovorjene, drugače policija tega na bi sprejemala na tak miren način in tujcev ne bi vozila v registracijski center in potem v azilne centre, od koder se menda kar izgubljajo.« Kot pravi, migranti do zdaj niso bili napadalni, ampak že njihova skupinska in stalna navzočnost povzroča nelagodje. »Zdaj se ne počutimo več varne. In da ti tako pridejo na dvorišče, na tvojo lastnino, na kateri ti ustava zagotavlja varnost! Navsezadnje bi lahko tisto noč, ko so kurili ogenj, prišlo do požara, blizu ognja je bil naš avtomobil,« pravi Horvat Krstićeva.

TURISTI

Migranti so tisto noč, ko so kurili, tudi trkali na vrata bližnjega turističnega apartmaja in se pred vhodom preoblačili, kar je zaznala varnostna kamera. To je bilo le malo prej, preden je sredi noči prišla v apartma francoska družina. Ko so prišli ti turisti, so policisti še popisovali migrante. »Si predstavljate, da bi gosti že bili v apartmaju, ko bi na vrata ob enih zjutraj potrkali neznanci? Mogoče so ti turisti prišli v Slovenijo, ker je varna država. Kakšno sliko so dobili?« se sprašuje Palovšnik.

ORGANIZIRANI

Migranti uporabljajo navigacijo in videti je, da imajo pot, kjer naj prestopijo mejo, določeno tako rekoč na meter natančno. S seboj imajo tudi škarje za rezanje žice. Skozi ograjo si delajo prehode. Enega izmed izrezov prehodov je domačin Branko Krstić pred kratkim prekrival nazaj z mrežo. Prav takrat je prišla skupina tujcev in mu dopovedovala, da naj tega ne počne, ker jim navigacija kaže pot prav tam. Na ograji je, kot lahko vidimo, res nekaj očitno stalnih prehodov, kjer prečka mejo skupina za skupino.

KDO V RESNICI PRIHAJA

Preberite še ...

· Prehrana · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Bogdan Palovšnik se sprašuje, ali v Sloveniji vemo, kdo v resnici prihaja v državo. Vprašanje se mu poraja ob tem, ko naleti na zavržene dokumente tujcev. Pred časom je našel potni list, ki ga je turški državljan Ferdi Budulğan odvrgel v Slovenski vasi. Iz žiga je razvidno, da je 26. januarja letos prispel z letalom v Sarajevo. Zakaj bi nekdo odvrgel veljavni potni list? In zakaj bi nekdo odvrgel ob prihodu v Slovenijo osebni dokument, ki ga je dobil nekaj časa pred tem v Srbiji? Tak dokument je imel s seboj do Slovenske vasi npr. moški, ki se je dal v Preševu vpisati kot Wael Redwan iz Sirije, rojen 1. januarja 1996. Dvom o resnični identiteti tujcev se domačinom poraja tudi ob tem, da je veliko tujcev rojenih na isti dan, kar kažejo dokumenti, najdeni ob meji.

»Ko je odvrgel potni list, se je v Sloveniji predstavil kot migrant, odvzeli so mu prstne odtise, ampak on se lahko izdaja, za kogar se hoče,« se čudi Bogdan Palovšnik. Na ograji je našel tudi torbico migranta. V njej so bili: zobna ščetka, pasta, parfumček, polnilec za telefon, dodatna baterija, knjiga, dres turškega nogometnega kluba tretje turške lige in srajca. Povsem običajno in skrivnostno hkrati.

NEZAŽELEN?

Omenjene razmere po izkušnjah obmejnih domačinov slabo poznajo že v bližnjih Brežicah. »Slovenija ne ve, kaj se dogaja v našem kraju, ki je bil nekoč idilična vasica, Evropa ne ve, kaj se dogaja v Sloveniji. Zatiskajo si oči pred problemi, ki so danes mogoče majhni, ko jih imamo samo nekateri, čez nekaj let pa se bodo pokazali rezultati vsega tega, kot se po nekaterih državah kažejo že danes,« meni Diana Palovšnik, ki se sprašuje, zakaj se na objave domačinov o težavah z migranti ne odzivajo slovenski evropski poslanci.

Kot pravi Palovšnik, je bilo v napovedih ob obisku vlade v Posavju konec junija dogovorjeno, da bo prišel na mejo minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. »Poklukar je prosil za sestanek z županom na meji. Župan se je opravičil zaradi drugih obveznosti in je sporočil, da se bom z ministrom sešel jaz kot podžupan. Ampak gospod Poklukar je potem preklical obisk na meji in ga ni bilo v Brežice,« pravi Bogdan Palovšnik, prepričan, da je s svojimi vprašanji in predlogi oblastem marsikomu moteč. Kljub temu ne bo prenehal opozarjati, da je brežiško obmejno območje še zmeraj prostor, ki je v državi najbolj obremenjen z nezakonitimi prehodi tujcev, in da morajo oblasti odvzeti to breme.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista