"S predlogi oziroma spremembami nismo zadovoljni, saj menimo, da nas načrtovani zidovi ne bodo zaščitili, še sploh pa ne pred udarom podtalnice." S temi besedami je sinočnjo javno predstavitev spremenjenih rešitev ob umeščanju brežiške hidroelektrarne komentirala Milena Srpčič iz Velikih Malenc,  kjer kar nekaj tamkajšnjih prebivalcev zahteva odškodnino in posledično izselitev iz ogroženega območja.

Spremenjene rešitve državnega prostorskega načrta za območje brežiške hidroelektrarne bodo na vpogled na ministrstvu za okolje in prostor ter v prostorih brežiške in krške občine še do 17. oktobra. Na okoljskem ministrstvu naj bi na podlagi predlaganih pripomb in rešitev potem oblikovali predlog DPN in ga še letos poslali v obravnavo na vlado.

Da rešitve za protipoplavno zaščito najbolj ogroženih vasi niso ustrezno načrtovane, opozarjajo tudi v Civilni iniciativi Krška vas, kjer pri načrtih uradnikov pogrešajo predvsem celovitost.

"Naša ključna zahteva je, da se protipoplavna zaščita ne more urejati po delih, ampak mora biti rešitev celovita, se pravi od hrvaške meje do Krškega," je na razpravi poudaril Janez Ivšič.

A to bo v praksi bolj kot ne misija nemogoče. Kot je bilo razbrati iz sinočnje razprave, bodo namreč najbolj ogrožene vasi v brežiški občini pred poplavami zaščitene šele z izgradnjo HE Mokrice. Do takrat pa jim na okoljskem ministrstvu ponujajo bolj kot ne gnil kompromis. Za obrambo pred visokimi vodami naj bi tako zgradili nov zid ob obstoječih zidovih, ki podpirajo vrtove, ob izrednih razmerah pa bi ga povišali še z dodatnimi, en meter visokimi montažnimi elementi, ki bi bili shranjeni v bližini. Vse naštete rešitve pa vseeno ne bi preprečile poplav, kot je bila lanskoletna.

"Lanskoletni dogodek je bil več kot 100-letni pojav. Šlo je za sovpadanje približno 100-letne vode reke Save in 100-letne vode reke Krke, kar pomeni najmanj 500-letno vodo. Za tako visoke vode, pa se naselij ne varuje,"  je pojasnila mag. Sonja Novak Šiško.