T. J. G.

Danes nekaj čez tretjo uro je na krškem sodišču padla sodba nekdanjemu brežiškemu županu Vladislavu Deržiču in njegovemu tajniku Ferdu Pinteriču. Prvi je bil oproščen, drugi pa obsojen na pogojno kazen 4 mesece zapora na preizusno dobo enega leta.

Kot je pokazal dokazni postopek, Deržič, ki je bil podpisnik kupoprodajne pogodbe s Štefaničem, ni vedel, da gre za prodajo stavbnega zemljišča - pogodba je bila namreč spisana za kmetijsko zemljišče, za Pinteriča pa je bilo očitno obremenilno pričanje Mlakarja, ki je povedal, da je bilo pri notarju govora o tem, da gre za stavbno zemljišče. 

Sodba še ni pravnomočna, pričakovati pa je pritožbe nanjo.

Sporni prodaji

Nekdanji prvi mož občine Brežice Vladislav Deržič in tajnik občine oziroma direktor občinske uprave Ferdo Pinterič sta se znašla na sodišču zaradi prodaje dveh parcel, ki sta bili prodani kot kmetijski, čeprav sta bili gradbeni (občina naj bi bila zato oškodovana za pol milijona tolarjev), in zaradi sporne najemne pogodbe za vodovodni stolp, ki naj bi bila sklenjena z lokalnim podjetnikom v škodo občine.

A že na ponedeljkovem nadaljevanju sojenja je del očitkov že zbledel: tožilec je namreč po pričanju najemnika vodovodnega stolpa Darka Petelinca ugotovil, da očitki obtožbe, ki se nanašajo na vodovodni stolp, ne držijo in je v tem delu obtožnico umaknil, je pa vztrajal pri sporni prodaji dveh parcel, eno pogodbo je podpisal Deržič, drugo pa Pinterič.

T. J. G.

»Politična korupcija«

»Obema je bilo jasno, da bi lahko občina s prodajo parcel iztržila mnogo več, kot pa je bila določena v pogodbi. Kupca nista bila anonimneža, temveč sta parceli kupila takratni občinski svetnik Stane Štefanič, ki je bil kot podjetnik zadolžen tudi za vzdrževanje javne razsvetljave v občini, v drugem poslu pa je bila kupec Simona Mlakar oziroma njen mož, ki je bil član občinskega odbora za proračun in bilance. Zato je mogoče reči, da je šlo za politično korupcijo, saj pogodbi ne bi bili sklenjeni, če kupca ne bi bila prav ta dva,« je v zaključni besedi dejal okrožni državni tožilec Jože Zevnik, ki je za oba predlagal pogojni kazni po štiri mesece zapora v preizkusni dobi enega leta.

Zagovornika obtoženih sta opozorila, da ni dokazan naklep: da torej nista zavestno, premišljeno in naklepno komurkoli pridobila protipravno premoženjsko korist na način, da bi ob tem še zlorabila uradni položaj. Sta pač zaupala svojim strokovnim sodelavcem, ki so pripravljali pogodbo.