M. L.

· Skala pred hišna vrata

FOTO: Treščilo, kot bi eksplodirala bomba

Vsaka skala, ki v Slovensko vas (v občini Brežice) s strmine nad naseljem pade k hišam in v hiše, prebivalce prepričuje o njihovem geološko nevarnem življenjskem okolju. Hkrati odpira vprašanje o pripravljenosti ter učinkovitosti sistema ustanov in strokovnih služb za odpravo tovrstnih nevarnosti.

Lani 18. septembra se je s hriba nad hišo družine Draženke Horvat Krstić odtrgala kaki dve toni težka kamnita gmota in se privalila k hiši. Skala je pri hiši odlomila robove stopnic in vogal ter zdrobila betonsko ploščo pri vhodu. Med valjenjem v dolino je na pobočju podrla varovalno žičnato ograjo, nekoliko nad hišo se je zarila v tla in izkopala več kot pol metra globoko jamo, iz katere jo je odbilo na omenjeno betonsko ploščo pred vhodom.

Miza sameva

Skala, ki je padla lani septembra, je že druga velika kamnita gmota v zadnjih desetih letih, ki se je privalila k tej hiši. Kamnina je zelo trda. Skalo so domači zato komaj zmanjšali, odbili so jo približno za petino, da so jo potisnili malo stran od vhoda. Kamnita gmota je lani treščila pred hišo na srečo ob tako pozni večerni uri, da ni bilo nikogar več zunaj. Stanovalci tako niso bili poškodovani. Toda od takrat živijo še bolj v strahu, kot so prej. Zaradi negotovosti letos ne sedejo za mizo pri vhodu, za katero je Draženkina mama Zinka po navadi reševala križanke. Mizo je namreč kamnita gmota zgrešila za vsega nekaj centimetrov, zaradi česar se človek težko otrese neprijetnega občutka, malodane slutnje.

Občina Brežice se je lani hitro odzvala na omenjeno nesrečo. Skalo in pobočje si je ogledal vodja občinskega oddelka za komunalno infrastrukturo in gospodarske javne službe David Flajnik. Obvestil je pristojne službe, v katerih so mu zagotovili strokovni pregled terena, čemur naj bi sledili ustrezni strokovni posegi na nevarnem pobočju. »Zdaj ne vemo, ali kaj pripravljajo,« pravi Draženka Horvat Krstić.

M. L.

Izredne razmere

Zaradi padajočih skal živijo stanovalci vsaj v nekaterih hišah nekako v izrednih razmerah. To velja tudi za družino Ivana Šinka. Kot je povedal pred dnevi, so imeli pri njih otroška igrala na robu vrta pod bregom. Igrala so od tam umaknili, otrokom pa prepovedali hoditi v tisti del vrta. Razlog za to izredno stanje je več kot očiten še zdaj. To je skala, ki je bila težka po Ivanovi oceni okoli šest ton, a se je med valjenjem razlomila. Danes je je v enem kosu še okoli tri tone, preostala polovica pa po kosih leži po vrtu, kamor so veliki kamni padli, ko je velikanska gmota na veliko nedeljo leta 2023 treščila ob Šinkovo gospodarsko poslopje. »Bili smo v hiši, pa smo občutili, ko se je skala valila v dolino in so se tresla tla precej naokrog. Hitro sem šel iz hiše in videl skalo na vrtu. Kar zazeblo me je, ko sem prihajal tja blizu,« se spominja Ivan.

Skala in njeni odbiti deli so ostali tam, kamor so prileteli tisto dopoldne, razen enega manjšega kosa, ki ga je Ivan nekoliko odmaknil s steze. »Svetovali so nam, da se izogibamo tistemu delu parcele, ki je najbolj ogrožen zaradi skal. Ampak mi hodimo tam, ker imamo tam vinsko klet in klet za njivske pridelke,« pravi Ivan Šinko.

Občina išče rešitve

Brežiški župan Ivan Molan je Šinkove po Ivanovih besedah obiskal takoj po tistem, ko je padla skala. »V kakšnih štirinajstih dneh so prišli tudi geologi. Zdaj se je vse ustavilo. Ni sanacije brega, da bi preprečili padanje skal,« pravi Ivan Šinko. Ker je med prebivalci precej negotovosti, smo vprašali na Občino Brežice, ali načrtuje zaščitno ograjo, ki bi zadrževala skale, oziroma celovito zaščito tamkajšnjih ogroženih hiš pred padajočimi skalami. Ali so že pripravljeni projekti? »Občina Brežice je takoj po dogodkih, se pravi po padcih skal, naročila pregled terena. Geologi in projektanti so si ogledali območje in tudi predvideli zaščitne ukrepe. Trenutno je občina v fazi pridobivanja informativnih ponudb, da lahko ocenimo vrednost investicije. Iščemo tudi možnosti za prijavo na razpise za sofinanciranje projekta,« so pojasnili na Občini Brežice.

Zakaj hiše pod hrib

Ko se k hišam v Slovenski vasi privali skala ali ko nanese pogovor na tako padanje kamnitih kosov, se hitro oglasi kdo s pripombo, češ, zakaj ste pa tam gradili hišo. Draženka Horvat Krstić poudarja, da si lokacije pravzaprav niso mogli dosti izbirati. »Ko je bila leta 1962 grajena naša hiša, tiste v vasi pa so bile še prej, ni bilo dovoljeno graditi na ravnem, rodovitnem polju, kjer danes rastejo različne trgovine, nakupovalna središča in še kaj. Gradilo se je tam, kjer ni bilo obdelovalnih površin. Včasih so spoštovali rodovitno zemljo,« pravi Draženka Horvat Krstić.