Po dvanajstih letih le dočakali nov Resslov most preko Krke v Mršeči vasi
Eden večjih dogodkov letošnjega Jernejevega je zagotovo dokončan nov betonski most čez reko Krko v Mršeči vasi z obojestransko cestno navezavo, ki je nadomestil starega lesenega in dotrajanega.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Saga izgradnje novega mostu je trajala kar dvanajst let. Ko je Inšpektorat za okolje in prostor leta 2014 prepovedal uporabo dotrajanega lesenega mostu, ki so ga poškodovale tudi poplave leta 2010, so krajani dobrih deset let uporabljali začasni pontonski most, ki ga je prispevala Uprava za zaščito in reševanje.
Burno, kakšen most bi imeli
Sledile so burne razprave krajanov, stroke in občinskih svetnikov, ki so se nato odločili za betonsko varianto, in ne leseno ali kovinsko, o čemer je bilo tudi govora.
Z vidika nosilnosti, cene vzdrževanja in življenjske dobe se je betonska varianta izkazala za najugodnejšo in dolgoročno najbolj racionalno.
V zadnjih dveh letih so tako v Mršeči vasi zgradili nov most in ga sinoči slovesno predali namenu.
Trak pridobitve so prerezali: šentjernejski župan Jože Simončič, predsednik uprave novomeškega CGPI Martin Gosenca, odgovorni projektant mostu Jernej Maher, najstarejši vaščan Hrvaškega Broda Franc Zaman in Anica Barič iz Mršeče vasi. Skozi most se je nato prvi s traktorčkom zapeljal mali Matevž Košak.
Gradnja dve leti
Nov Resslov most je zgradil novomeški CGP, dela so potekala dve leti.
»Ta zgodba se zaključuje v skupno veselje prebivalcev in občine in končno bomo lahko zadihali kot celota. Nov most z nosilnostjo 60 ton bo omogočal dvosmerni promet, kar pomeni večjo pretočnost, manj zaviranja in večjo varnost.
Most omogoča tudi novo povezavo štirih naselij: Mršeče vasi, Zameškega, Čistega Brega in Hrvaškega Broda, ki se nahajajo znotraj občine na levi strani reke Krke, katerih prebivalci so bili sedaj prometno bolj odrezani oz. so imeli daljšo pot do občinskega središča. Ravno tako se tega mostu veselijo številni, ki se vozijo v Šentjernej v službo zlasti iz Posavja,« pove župan Jože Simončič.
Je tretji župan, ki je bil zaposlen z mostom v Mršeči vasi. Zato je še bolj vesel, da je za zgodba končno zaključena.
Tovornega prometa ne bo
Po njegovih besedah je šlo za eno težjih naložb, ki jo je želel čim prej zaključiti.
"Tudi lokalna skupnost je most težko pričakovala, a žal hitreje ni šlo zaradi razpisov, ki so bili potrebni, in pravil, ki določajo takšne gradnje," je povedal in je dodal, da je vožnja tovornih vozil čez most prepovedana, dovoljen pa je prevoz tovora in kmetijske mehanizacije.
»V bližini je most v Dobravi pri Škocjanu in tovor gre lahko tam po državni cesti. Če bo kdaj potrebna ta povezava, pa bo treba še marsikaj ustrezno urediti in občina bo morala s tem soglašati,« pravi Simončič.
Most za stoletja
Predsednik uprave CGP Martin Gosenca je v imenu izvajalca povedal, da je novi most čez reko Krko dolg 78 metrov in skupno širok 10 metrov, stoji pa na štirih betonskih podpornikih z zvrtanimi piloti 25 metrov globoko. V njegovi konstrukciji je 1200 kubičnih metrov betona.
"Gradili smo ga leto in pol, nato smo gradili še dostopne poti. Most je moderen in tehnološko dovršen, zgrajen je kakovostno, zato sem prepričan, da ob primernem vzdrževanju ne bo služil samo desetletja, ampak stoletja," je dejal. Pričakovana življenjska doba mostu je sicer vsaj sto let.
Tudi težave ob gradnji
Poudaril je, da imajo njihovo podjetje in inženirji veliko izkušenj z gradnjo mostov, ki veljajo med gradbinci za kraljevsko disciplino, »zato smo z veliko strahospoštovanja pristopili h gradnji.«
Ta je bila zahtevna, saj so se soočali z mnogimi izzivi predvsem zaradi visokega vodostaja reke Krke, enkrat jim je odneslo tudi nasip, ki jim je služil za izdelavo pilotov. Za temelje so kopali sedem metrov pod rečno gladino in gradnja je bila res zahtevna.
Gosenca je pohvalil vse, ki so sodelovali z njimi, tudi projektante iz mariborskega biroja Ponting.
Poseben projekt
Jernej Maher je poudaril, da so z ekipo zasnovali dober in varen most, ki ga je izvajalec dobro udejanjil, »in most je nam vsem lahko v velik ponos.«
Dodal je še, da si bodo ta most zapomnili zagotovo, ker so delali v tako lepem okolju, s prijazno lokalno skupnostjo, od katere so dobivali podporo ter ker so ga zasnovali malce drugače - z leseno ograjo, ki nekoliko odstopa od tipičnih rešitev.
»Mostu smo želeli dati nekaj lokalnega. Ta objekt pa bo pri nas ostal za vedno tudi kot nek simbol vztrajnosti,« je še dodal Maher.
Občinska naložba: 3 milijon evrov
Naložba je po besedah Simončiča stal tri milijone evrov, od tega gradnja samega mostu 2,3 milijona, urejanje cestne in druge infrastrukture na obeh straneh mostu pa nekaj več kot 700 tisoč evrov.
Kasneje še ploščad
Novi most, ki so ga poimenovali po izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki je na reki Krki delal prve poskuse, bo imel tudi razgledno ploščad s spominskim znamenjem arhitekta prof. Janeza Suhadolca, ki jo je nekoč že imel. Po besedah župana se dogovarjajo in bo to urejeno malce pozneje, ravno tako tudi napisne table z obeh strani mostu, da gre za Resslov most.
Na to župana opozarja Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus s predsednikom Stanetom Bregarjem na čelu, ki je bil pred leti pobudnik za poimenovanje mostu.
Zbrani so ob odprtju, ki so ga ob koncu pospremile celo dežne kaplje, zaželeli, da bo novi most dobro služil občanom in povezoval ljudi na obeh straneh reke Krke.
Kaj pravijo domačini
Nove pridobitve so veseli domačini, krajani Mršeče vasi, Zameškega, Čistega Brega in Hrvaškega Broda, ki so se morali vrsto let voziti po bližnjih poteh okrog, da so prišli do občinskega središča, do svojih njiv, travnikov… Bili so razumevajoči in potrpežljivi.
Kot pove Anica Barič iz Zameškega, so s tem mostom doživeli veliko kalvarijo, od poplav do zaprtja starega lesenega mostu, pa nato rušitve in vzpostavitve začasnega pontonskega, »a novega mostu, ki bo za vse naše življenje, smo zelo veseli. Mi imamo na drugi strani mostu večji del kmetije, travnike, njive, gozdove in morali smo se vozili okrog, kar je bil za nas velik strošek in velika izguba časa. Zdaj bo res lažje.«
Zahvalila se je vsem pridnim in vztrajnim gradbenim delavcev, »ki so delali tudi ob težavah, poplavah, visokih temperaturah, a prišel je dan otvoritve.«
Franc Bobič iz Maharovca pa je prišel na otvoritev mostu, saj ga je kot nekdanjega gradbenega delavca pri novomeškem Pionirju zanimalo, kako danes delajo mostove. »Nekoč sem jih tudi jaz, spominjam se najtežjega projekta čez Savo v Krškem pred kakimi 76 leti. Bil je tudi betonski most in ni ga bilo delavca, ki se ne bi zmočil.
Način gradnje je bil drugačen, delali smo jaške, v čolnu, bilo je tudi nevarno,« se je spominjal Franc in ocenil, da je novi most Mršeči vasi trden in bo zagotovo služil stoletja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
