Društvo Kočevarjev staroselcev praznuje 25 let
V Društvu Kočevarjev staroselcev že četrt stoletja ustavljamo čas; kajti spoštovati svoje prednike, ceniti njihovo voljo, pogum in povezanost, hraniti jih v dobrem spominu, so vrednote in dolžnost slehernih potomcev, poudarjajo v društvu, ki je včeraj v prostorih svojega Kulturnega centra v Občicah obeležilo 25-letnico delovanja.
Društvo Kočevarjev staroselcev je bilo leta 1992 ustanovljeno na pobudo tistih, ki še vedno v srcu nosijo ljubezen do stare domovine, njenih prednikov in znajo govoriti svoj materni jezik. Med ustanovitelji sta bila tudi Johanes Hans Jaklitsch, ki je postal prvi predsednik društva, in Avgust Gril, ki ga je nasledil in ki je bil skupaj z Doris Debenjak vrsto let njegova gonilna sila. Po vročem dogajanju v minulem letu pa je vodenje društva prevzel Marjan Štangelj.
Slednji se je v svojem nagovoru ozrl na zgodovino društva in izselitev Kočevarjev iz tega prostora v času 2. svetovne vojne. »Društvo je kmalu po ustanovitvi začelo z iskanjem stikov z razseljenimi rojaki, med prvimi projekti pa je bila sanacija zapuščenih spominskih obeležij na Gačah in Podstenicah. V vseh 25 letih so se na različnih shodih srečevali Kočevarji iz domovine in sveta, člani pa nismo pozabili na osnovno poslanstvo – ohranjanje kulturne dediščine Kočevarjev. Tako smo zbirali podatke o izbrisanih kočevarskih vaseh in ljudeh, dragocena so bila pričevanja še živečih Kočevarjev, skrb je bila namenjena ostankom cerkva, pokopališč in drugih spomenikov, ki pričajo o življenju Kočevarjev na tem območju. V posebno veselje nam je bilo, ko smo s pomočjo Riharda Zamide, Kočevarja in nekdanjega lastnika hiše, in Republike Avstrije prišli so prostorov, v katerih smo danes,« je povedal.
Dodal je, da delo nadaljujejo tudi danes. Želijo si, da bi preko njihovega društva ljudje spoznali usodo neke skupine ljudi, ki je tu živela šesto let, nato pa so zaradi političnih okoliščin in zablod plačali najvišjo možno ceno – popolno izgubo lastne domovine in posledično z umiranjem Kočevarjev, raztepenih po vsem svetu, tudi izgubo lastne identitete, je dejal Štangelj.
Zbrane so pozdravili tudi župan Občine Dolenjske Toplice Jože Muhič, ki je društvu ob 25-letnici podelil priznanje za negovanje dediščine Kočevarjev staroselcev, spodbujanje in negovanje dobrih medsosedskih odnosov ter za sodelovanje in pomoč pri vsestranskem razvoju skupnosti, prvi predsednik društva Johanes Hans Jaklitsch, predstavnik Koroške deželne vlade mag. Udo Puschnigg in predsednik Arbeitsgeminschafta Karl Hönigmann.
Društvu je ob tej priložnosti čestitala in se jim zahvalila avstrijska veleposlanica v Sloveniji mag. Sigrid Berka, ki jo veseli, da številni Slovenci, mednje prišteva tudi domačega župana, razumejo kulturno dediščino Kočevarjev kot obogatitev, hkrati pa je obžalovala, zakaj je državi Sloveniji kljub temu tako težko odpreti svoje srce in priznati obstoj nemško govoreče skupnosti. »Ob vsem razumevanju za zgodovinske pogojenosti tako majhna nemško govoreča skupnost ja ne more pretresti identitete tako samozavestnega naroda, kot je Slovenski,« je dodala.
Slovesnost so z nastopi sooblikovali vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja, vokalna in folklorna skupina iz Avstrije ter folklorna skupina Društva Kočevarjev staroselcev.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
