Dolenjski list
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Žalne slovesnosti


24. 10. 2005, 00.00
Posodobljeno
23. 08. 2007 · 11:10
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Zveza vojnih veteranov Slovenije in Pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo Posavje sta v s sodelovanju z Vojašnico Novo mesto konec tedna pripravila slovesnost ob odkritju spomenika v Krakovskem gozdu in obeleženju obletnice izgona zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Žalno slovesnost so tradicionalno priredili tudi na Cviblju v Suhi krajini.

Obeležje v Krakovskem gozdu

Predsednik vlade Janez Janša je kot slavnostni govornik poudaril, da je bila odločitev za samostojno Slovenijo najpomembnejša odločitev slovenskega naroda, ki lahko "uživa sadove teh odločitev" tudi po 14 letih. Po besedah Janše se je ob bitki v Krakovskem gozdu ter ob izgonu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije v ljudi vtisnilo veliko posameznih dogodkov. Spomnil je, da je bilo v vojni za samostojno Slovenijo pri nas več kot 70 večjih oboroženih spopadov, ravno poraz JLA v Krakovskem gozdu pa je v večji meri odrazil slabosti oz. zlom jugoslovanske armade. Rezultat nekajdnevne akcije je imel zato predvsem tudi velik simbolni pomen. Z odkritjem spomenika so tako tudi Posavci uresničili svojo željo, da imajo na vseh območjih tedanjih bitk v Posavju ustrezno spominsko obeležje.

Žalna slovesnot na Cviblju 

Ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne so konec tedna na Cviblju pri Žužemberku pripravili tradicionalno žalno slovesnost ob spomeniku padlim. Na Cviblju je spomenik padlim borcem NOB, ki so se borili in padli na širšem območju Žužemberka in Suhe krajine. Na spomeniku je izpisanih več kot 1200 imen padlih borcev iz Slovenije in območja drugih držav nekdanje Jugoslavije ter 56 imen borcev iz drugih držav, ki so se vključili v NOB.

Žalne slovesnosti se tradicionalno udeležijo tudi predstavniki držav, katerih državljani so padli kot borci NOB (Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Rusije ter Srbije in Črne Gore) ter še posebej Velike Britanije in Severne Irske, katerih letala so sodelovala v bojih za Žužemberk.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.