Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Še vedno je čutiti vonj po poplavah. V sredo dobrodelni koncert


Tanja Jakše Gazvoda
25. 7. 2011, 13.30
Posodobljeno
27. 07. 2011 · 07:10
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

pop_tjg_1.jpg
T. J. G., arhiv DL
Pri Kržičnikovih hišo obnavljajo postopoma, vsak poseg pa, tako kot pri ostalih prizadetih po poplavah, pokaže nova nujna dela. Seveda je najceneje, če lahko kaj postorita tudi sama.
pop_tjg_3.jpg
T. J. G., arhiv DL
Eli Jordan ob fasadi, iz katere je jasno vidno, kako voda kar “leze” po stenah. (Foto: T. J. G., arhiv DL)

Mnogi ste že potisnili v skriti kotiček spomina slike septembrskih poplav. A tisti, ki jim je voda zalila domove, vsak dan znova živijo v strahu pred vnovično katastrofo in z mislimi na razdejanje, ki ga je povzročila voda. Še dobrih devet mesecev po poplavah ni bilo mogoče spraviti stanovanj v stanje pred septembrsko povodnjijo, kakršne ne pomni nihče. Niti v dolenjskih Benetkah ne, kjer je Krka v preteklosti že zalila ulice, a da bi vdrla v kar 110 objektov? Ne, kaj takšnega se še ni zgodilo.

Tri četrt leta po poplavah je Kostanjevica na Krki na prvi pogled takšna kot običajno. Le pozornejši pogled pove, da ni hiše, ki ne bi imela odprta okna, fasade pa iz meseca v mesec kažejo bolj žalostno podobo. Tudi ljudje povedo, da se je zaradi posledic poplav poslabšalo njihovo zdravstveno stanje, več je predvsem dihalnih obolenj. Da je to razumljivo, lahko ugotovimo že ob vstopu v katero od hiš; vonj po vlagi se še vedno kar zareže v pljuča, posledice razmočenih zidov pa niti belež ne more skriti. Izvemo, da so nekateri električni strojčki in drugi aparati prenehali delovati več mesecev po poplavah. Vlaga je očitno naredila svoje, čeprav imajo v prenekateri hiši še vedno vklopljen izsuševalec prostorov.

Hvaležni za pomoč

pop_tjg_2.jpg
T. J. G., arhiv DL
Dragica Stanič je že pri nakupu opreme poskrbela, da bo škoda ob morebitnih vnovičnih poplavah manjša. Ne more pa pozabiti groznega občutka, kako je, ko se zbudiš v vodi.

Franc in Eli Jordan, ki živita na otoku, sta imela septembra v hiši dobrega pol metra vode, čeprav v 44 letih, odkar živita v tej hiši, ni v stanovanje prišla niti kapljica vode. Saj so, ko je voda začela siliti v dom, reševali, kar se je rešiti dalo, na primer dva stola, mizo, kavč in nekaj omaric. Vojska je kasneje z dvema tovornjakoma odpeljala vse, kar je bilo uničenega. “V treh tednih po poplavah sva se z možem že vselila nazaj. Dom je le dom, pri obnovi pa so nam pomagali številni dobri ljudje. Predvsem moji nekdanji sovaščani Smolenjci, pa novomeška Karitas, tudi Rdeči križ nama je dvakrat plačal elektriko, nekaj je prispeval center za socialno delo, od občine sva prejela denar iz donacij, ki so ga dobili vsi poplavljenci, dobila sva tudi Boschev pralni stroj, ploščice so podarjene, pet poplavljenk, med njimi tudi jaz, je šlo na letovanje na Debeli rtič. Vsem res najlepša hvala,” pravi Eli.

Z možem imata le minimalno pokojnino, premoženja pa nista imela zavarovanega, tako da je bilo treba vsak evro trikrat obrniti, da je bila od njega čim večja korist. “Morali bi narediti tudi zunanjo izolacijo, a ni denarja, za posojilo pa imava premajhne dohodke. Sva pa ob poplavah ravno odplacčala kuhinjo,” je povedala in naštevala, kaj vse je še uničila voda. Čeprav stanovanje ves čas zračita, vonja po vlagi ne moreta pregnati. “Z dihali nimava težav, trpijo pa živci. Nikoli si ne bi mislila, da bom kdaj doživela kaj tako strašnega,” pravi. Kar groza jo je, ko skupaj s sokrajani opazuje Krko, ki zdaj še bolj naraste ob vsakem malce obilnejšem deževju. Ali pa je tak le občutek, ki ga je še bolj izostrila naravna tragedija.

Voda v izolaciji

Čeprav sta imela Kržičnikova v hiši na Gorjanski cesti, na križišcu pri mostu, v hiši vsega nekaj centimetrov vode, je ta pokazala, kolikšna je njena moč. Komaj začneš reševati en problem, se že pokažejo druga nujna dela, tako da obnova poteka počasi. Ko so se pri njih pred kakšnima dvema mesecema lotili menjave parketa, ki se je v teh mesecih sicer posušil, a je postal črn, so mojstri videli, da bodo potrebni tudi novi tlaki. A sledilo je novo presenečenje: steklena volna v tleh, ki so jo položili pred dobrima dvema desetletjema ob gradnji hiše, je bila še vedno prepojena z vodo! Vlago pa nase vlečejo tudi zidovi. “Do zdaj smo uspeli obnoviti dnevno sobo, kuhinjo in spalnico. Zidove hiše smo zaščitili in izolirali tudi od zunaj,” pravi Jože. Za kaj včc letos ne bo denarja.

Sta pa gledala, da bi bili vsi stroški čim manjši, tudi zato sta veliko del opravila sama in s pomočjo prijateljev. Država pa pri vlogi za odpravo neposredne škode – poziv so poplavljenci dobili v začetku aprila, vlogo pa so morali vrniti v dveh mesecih – zahteva račune.

Nepopolna evidenca

Poziva, naj predloži račune, pa ni dobila Dragica Stanič. “Našo hišo so očitno kar ‘izgubili’. Zato sem že večkrat klicala v Ljubljano, zakaj ni papirjev. Po posredovanju je hčerka za lokal le dobila pošto iz Ljubljane, za hišo pa še vedno nič,” pravi, čeprav kar dvomi, da lahko poplavljenci sploh kaj pričakujejo od države, čeprav so v mesecu po poplavah po domovih hodile različne komisije, merile in popisovale, kar je državo tudi stalo, a od njihovega početja zaenkrat ni nic. “Vsa pohvala zavarovalnici Triglav, ki je res takoj izplačala škodo, da smo se lahko lotili nujnih del,” pravi.

Dragica pove, da so morali v hiši narediti nove tlake, saj je voda v hišo pronicala iz tal, kažejo pa se vedno nova in nova dela. V hiši je bilo 75 centimetrov vode, vlaga pa se je še več mesecev širila po zidovih. Uničena je bila električna napeljava, saj je bila voda celo v vtikačih, tudi okna je bilo treba zamenjati, saj so se napela in zvila, tako da je povsod pihalo. Boleče je spoznanje, da si s težavami večinoma sam. Časi, ko smo v nekdanji skupni državi delali solidarnostne sobote, s čimer smo plačevali škodo, ki je nastala zaradi naravnih katastrof, so mimo. “Že prvi dan poplav bi morala občina ustanoviti koordinacijski strokovni odbor, ki bi imel nadzor nad škodo in bi pomagal prizadetim. Tako pa smo prepuščeni sami sebi, sami se moramo povezovati z Ljubljano. Sicer pa bi lahko občina pomagala tudi z odpisom plačila za uporabo stavbnega zemljišča. Saj ne gre za velik znesek, a vsaj za moralno podporo,” pravi Dragica, ki je s hčerko Sonjo v obnovo hiše vložila že 40.000 evrov, pa še vedno ni tako, kot je bilo prej. “Kdor misli, da bomo le z beljenjem rešili težavo, se krepko moti,” pravi Sonja.

Pomoč države?

Septembra lani je bila pod vodo tretjina Slovenije, takrat ocenjena škoda pa je bila četrt milijarde evrov. Najhuje sta bili prizadeti občini Kostanjevica na Krki in Dobrepolje, samo v Kostanjevici je bilo za 2,7 milijona škode. “Med poplavljene smo razdelili 47.000 evrov, ki so se zbrali na posebnem računu za donacije, kamor so prispevali posamezniki, podjetje Krka in koroške banke. Za intervencije smo iz proračuna placali 67.000 evrov, kako bo s pomočjo države, še ni znano. Ministrstvo za kulturo je takoj priskočilo na pomoč tudi z razvlaževalci prostorov,” pravi župan občine Mojmir Pustoslemšek.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 30 junija letos.

V sredo, 27. julija bo v notranjem dvorišču Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki dobrodelni koncert, na katerem bo nastopila svetovno znana pevska zasedba Perpetuum Jazzile. Koncert se bo začel ob 20.30, z nakupom vstopnice po 15. oz. 20 evrov pa boste pomagali prizadetim v poplavah v občini Kostanjevica na Krki.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.