Arhiv Lokalno.si

Jože Klobučar iz Črmošnjic pri Stopičah, ki naj bi ga v romskem naselju Brezje poldrugo leto zadrževali s silo in ga prisiljevali v delo, zahteva odškodnino. S premoženjsko-pravnim zahtevkom, ki ga je v njegovem imenu vložil odvetnik iz Odvetniške družbe Čeferin, se je namreč začel današnji peti dan sojenja Bojanu Brajdiču in Iztoku Šajnoviču na novomeškem Okrožnem sodišču.

Za povzročeno premoženjsko in nepremoženjsko škodo Klobučar od obeh obtožencev terja nekaj več kot 198.500 €. Zaradi duševnih bolečin, ki jih je pretrpel zaradi odvzema osebne svobode, zahteva 100 € za dan, preživet v neprostovoljnem jetništvu, skupaj 66.000 €. Zaradi preživetih fizičnih bolečin in nečloveškege ravnanja z njim terja 50.000 €, zaradi prisilnega dela naj bi se mu zmanjšala splošna življenjska aktivnost, potem je tu še opravljeno delo brez plačila itd., skratka - za vse skupaj je Jože Klobučar skupaj z odvetniki ocenil, da mu pripada slabih 200 tisočakov odškodnine.

Obramba je takšnemu zahtevku seveda nasprotovala in v njem tudi našla razlog, zakaj je Jože Klobučar - Čopič sploh začel obtoževati Bojana Brajdiča in njegovega sina.

Sicer so danes kot prvega zaslišali sodnega izvedenca za medicino Jožeta Jančigaja, ki je ponovil, da opeklini na obeh Klobučarjevih stegnih, ki naj bi mu jih povzročil Iztok Šajnovič s plinskim gorilcem, nista mogli nastati naključno, po nesreči. Kljub drugačnemu mnenju obrambe sodni izvedenec meni, da se je Klobučar opeklinam navkljub lahko peš odpravil proti Hudejam. Ključni dogodki letošnjo zimo naj bi si namreč sledili tako: 9. februarja zvečer naj bi Bojan Brajdič in Iztok Šajnovič Klobučarja pretepala, Iztok naj bi ga opekel s plinskim gorilcem, vlekla naj bi ga po tleh, polivala z vodo. To naj bi se dogajalo do druge ure zjutraj. Okoli osmih zjutraj naj bi se nato Klobučar peš odpravil proti Hudejam in se tam zatekel k Damjanu Brajdiču. Pomoč v Zdravstvenem domu Trebnje je iskal 11. februarja. Po mnenju sodnega izvedenca je torej takšen potek dogodkov 'obrazložljiv'.

Sledile so še tri t.i. razbremenilne priče - Roma iz Hudej, soseda Damjana Brajdiča, sta med drugim povedala, da sta slišala Klobučarja, kako je usodnega večera Bojanu Brajdiču grozil z maščevanjem, ker je svojo hčer Bojano pustil živet k partnerju v Kočevje. Pri enem od njiju je Čopič nekaj časa tudi živel, sicer da je taval od enega romskega naselja do drugega (''Povsod ga je bilo videti...''), nihče ni na njem opazil kakšnih poškodb, oba pa sta tako obtoženca kot žrtev večkrat videvala na zabavah v naselju v Hudejah. Velikokrat je nanje Klobučar zahajal tudi sam.

Kriminalist PU Novo mesto Tomaž Cujnik v preiskavi proti Bojanu Brajdiču in Iztoku Šajnoviču ni sodeloval, oba pa pozna že 14 let. Danes je povedal, da je Bojana pred leti obravnaval v postopku z vozilom, kjer je bil Brajdič oškodovanec. Cujnik je Šajnoviču sam prodal avto, pri tem po njegovih besedah ni bilo nobenih težav. Jožeta Klobučarja je z Brajdičem večkrat videval po lokalih, pri tem nikoli ni zaznal kakšnih posebnosti, Čopič mu ni deloval kot oseba, ki bi bila izpostavljena psihičnemu ali fizičnemu nasilju.

S tem se je dokazovanje v kazenskem postopku počasi zaključevalo, obramba je sicer želela ponovno povabiti eno od prič pred sodni senat, s čimer pa se ta ni strinjal. V sodni spis je obramba vložila še elektronsko pismo, v katerem je podpisnik opisoval dogodek v lokalu, ko je Bojan Brajdič zagrozil Jožetu Klobučarju, naj ''neha delati sramoto po gostilnah'', sicer ne bo smel več živeti pri njem. Dodatnih dokaznih predlogov tožilstva in obrambe ni bilo, sledile so zaključne besede.

Okrožni državni tožilec Srečko Hočevar se je med drugim ponovno vprašal, zakaj bi Jože Klobučar krivo obtoževal Brajdiča in Šajnoviča. To je med obravnavo spraševal tudi priče, ki mu niso znale odgovoriti, kar naj bi dokazovalo, da je Klobučarjeva zgodba resnična. Poleg tega - opozarja Hočevar - je žrtev štirikrat izpovedala enako zgodbo o trpinčenju v Brezju, najprej dvakrat na policijski postaji Trebnje, nato pred preiskovalnim sodnikom in nazadnje še na glavni obravnavi. Njegova zgodba je po tožilčevem mnenju prepričljiva, natančna in s podrobnostmi, ki si jih ne bi bil sposoben izmisliti. Po njegovem mnenju so ''smešne'' teorije o maščevanju Romov ali o Klobučarjevem maščevanju zaradi Brajdičeve hčerke. Sodni izvedenec je potrdil Klobučarjevo pričanje o opeklinah, od februarja do sojenja žrtev vztraja pri svojih trditvah, obtožencema naklonjene priče pa so le podajale svoje mnenje, je danes našteval tožilec.

Obtoženca sta februarja - tako Hočevar - ko sta pogrešila Klobučarja, tega šla iskat v Hudeje in pri tem grozila Damjanu Brajdiču, ki je tudi sam vložil ovadbi proti njima; eno je sicer kasneje umaknil.

Tožilec je ponovil dele obtožnice - da sta Bojan Brajdič in Iztok Šajnovič nasilno zadrževala Jožeta Klobučarja, ki je zanju moral opravljati vsa težja dela, plačila pa ni dobival, ampak le najnujnejše za preživetje. Z njim sta razpolagala, se nad njim izživljala, mu jemala socialno podporo. O pretepanju Klobučarja je pričalo več neposrednih sosedov iz Brezja.

Ni res, pravi Hočevar, da Klobučar ni nikomur potožil, o dogajanju pri Brajdičevih je povedal svoji teti in nečakoma.

Pomemben dokaz po tožilčevem mnenju izhaja tudi iz pričanja psihiatrinje, da je Klobučar s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zapadel v izkoriščevalski odnos, iz katerega se ni znal iztrgati. Dogodki omenjenega 9. februarja so bili le kaplja čez rob, ko je videl, da jim ne bo ušel drugače, je mučitelje prijavil policiji. Tožilec je prepričan, da če ne bi bilo pretepanja zadnjega večera, ki ga je Klobučar preživel pri Brajdičevih, danes ne bi bilo sojenja.

Mogoče je bil za ''odtenek bolj nasilen'' Iztok Šajnovič, meni Srečko Hočevar, da pa sta bila v očitanem kaznivem dejanju trgovanja z ljudmi sostorilca. Zanj je zagrožena kazen od treh do 15 let zapora, tožilec za vsakega od obtožencev predlaga po sedem let zapora. Iztok Šajnovič, ki je obtožen tudi povzročitve lahke telesne obtožbe, pa naj bi po predlogu tožilstva dobil enotno zaporno kazen v višini 7 let in 10 mesecev.

Tudi obramba je v svoji zaključni besedi omenjala izvedensko mnenje psihiatrinje o stanju Jožeta Klobučarja, seveda v drugačnem kontekstu - da je bil v času, ko je živel pri obtožencih, odvisen od alkohola, njegove intelektualne sposobnosti so povprečne, odvisen je od drugih ljudi, zlahka se podredi okolju, v katerem trenutno živi.

Po mnenju zagovornikov obtoženih je Klobučar pripravljen krivo obtoževati tudi v zameno za tako neracionalne obljube, kot je ta, da bo dobil ženo ...

Za razliko od tožilstva obramba opozarja, da je Jože Klobučar pravzaprav podal štiri različne verzije svojega življenja pri Bojanu Brajdiču, da opis prilagaja trenutnim potrebam.

Klobučarjev strah bi zdaj lahko pripisali alkoholni abstinenci, v času, ko je bival pri obtožencema, pa ni prejemal socialne pomoči, torej mu je niso mogli vzeti ...

Obramba je med drugim še enkrat povzela pričanja razbremenilnih prič ter se ob koncu ponovno spraševala o Klobučarjevih motivih. Ta naj bi se ''nedvomno skrival tudi v danes vloženem odškodninskem zahtevku'', sicer pa je Klobučar že maja zahteval odškodnino tudi preko društva Ključ, in sicer od države.

Sodni senat Okrožnega sodišča Novo mesto bo sodbo razglasil v petek dopoldne.