Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Pohod ob nemško-italijanski okupacijski meji od Telč do Bučke


Dušan Močnik
11. 7. 2011, 07.55
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

dsc00558_000.jpg
Arhiv Lokalno.si

Drugo soboto v juliju je bil organiziran že sedmi pohod od Telč do Bučke, ki je bil del nemško-italijanske okupacijske meje, ki je med 2. svetovno vojno potekala po slovenskem ozemlju od Litije do reke Sotle. Tik ob tej meji so Nemci na vidnih mestih postavili do 36 metrov visoke lesene opazovalnice, ki so bile postavljene na štirih betonskih temeljih. Od Telč do Bučke jih je bilo kar osem.

Vroč poletni dan ni odvrnil kakšnih 100 pohodnikov, da prehodijo to pot v spomin na mnoge izgnane Slovence s tega področja, ki so morali zapustiti svoj dom in so jih okupatorji izselili v nemške dežele. Na začetku poti je pohodnike pozdravil sevniški župan Srečko Ocvirk, med pohodniki sta bila tudi poslanca DZ Franc Žnidaršič in Ivan Gril, pa škocjanski župan Jože Kapler in predsednik KS Bučka Alojz Hočevar. Vsi ti so nagovorili množico na cilju na Bučki, pozdrav je izrekel tudi pohodnik iz mirnske doline Dušan Močnik, član občinskega sveta Občine Sevnica, ki je poleg spomina na 140 vlakovnih transportov, ki so v izgnanstvo odpeljali več kot 63.000 Slovencev, predvsem z zanosom občudoval moč in vztrajnost najstarejšega pohodnika Franca Bebra iz Šentjanža, ki se mu sploh ne pozna, da ima že 91 let. Zato je bil deležen tudi praktičnega darila, ki mu ga je izročila predsednica krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije iz Bučke Silva Marjetič.

dsc00560_000.jpg
Arhiv Lokalno.si

Slavnostno govornico, domačinko Ivico Žnidaršič, predsednico Društva izgnancev Slovenije, zelo moti odnos vseh dosedanjih slovenskih oblasti do vprašanja izgnancev, saj njihov mlahav odnos do odprtega vprašanja odškodnin za premično in nepremično premoženje kaže, kako del zgodovine o izgonu Slovencev še ni prišel v zavest slovenske politike. Posebej jo bolijo razmišljanja nekaterih, češ da je bilo življenje v izgnanstvu za mnoge celo boljše, kot so ga imeli doma.

Kako krepostni so še naši izgnanci, se je videlo tudi na plesišču, na katerega so vabili Bučenski rampljači z igranjem na kmečko orodje. Posebej je treba omeniti še zanos naših izgnancev, ki so združeni v krajevni organizaciji v Zagrebu.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.