O brežiškem potresu po natanko stotih letih
Včeraj je minilo natanko sto let od brežiškega potresa, Posavski muzej Brežice pa je ob obletnici sinoči odprl razstavo in pripravil strokovni posvet.
"Tukaj katastrofalen potres. Hiše neuporabne. Uradi ne morejo delovati. Prosim za takojšnjo pomoč vojaškega poveljstva v moštvu, ki bo pomagalo pri gradbenih delih in stražilo hiše. Mudi se, tudi smrtne žrtve. Okrajni glavar," se je glasilo besedilo telegrama, ki ga je okrajni glavar iz Brežic 29. januarja leta 1917 ob 12.35 poslal cesarskemu namestniku v Gradec.
Bila je vojna in zima, bilo je precej snega, temperature pa so bile pod minus desetimi stopinjami Celzija. Potres, ki je tistega dne stresel Brežice in okolico, je bil eden najmočnejših potresov na območju sedanje Slovenije v 20. stoletju. Žarišče potresa je bilo na globini 13 km, njegova magnituda je bila 5,7, učinek potresa pa je dosegel VIII. stopnjo po evropski makroseizmični lestvici. Potres je bilo čutiti na vsem območju sedanje Slovenije pa tudi v sosednjih deželah. Ranjeni vojaki, ki so se tedaj zdravili v Brežicah, so povedali, da je bilo bobnenje ob potresu glasnejše kot grmenje topov na fronti, katastrofalnemu potresu je v naslednjih štirih mesecih sledilo še 240 popotresnih sunkov.
Potres je terjal dve smrtni žrtvi, večina hiš je bila močno poškodovana in prestrašeni ljudje se niso smeli vrniti vanje. Prve noči so prespali v šotorih, ki jih je na športnem plac v Brežicah in v Krški vasi postavila vojska, potem pa so se naselili pri sorodnikih v okoliških krajih, v hlevih, skednjih in v več kot 200 železniških vagonih.
Poleg zasebnih hiš so bili poškodovani tudi številni javni objekti, med drugim tudi frančiškanski samostan, ki so ga morali porušiti, Nemški dom, pošta, vodovodni stolp, okrajno glavarstvo in tudi grad, kjer je bil severni stolp ves luknjast, kot da bi vanj streljali s topovi. V Krški vasi je bila popolnoma porušena večina hiš, v Čatežu in Cerkljah sta bili najbolj prizadeti cerkvi in župnišči.
Čeprav je rajnka Avstrija tedaj že izgubljala vojno in je imela na bojiščih strahotne izgube, je na območje potresa takoj poslala 200 vojakov in 40 inženircev. Pomoč vojske, zlasti nadomestnega bataljona 87. pešpolka je bila v času obnove najpomembnejša.
Na strokovnem posvetu so sodelovali geolog dr. Miloš Bavec z Geološkega zavoda Slovenije, dr. Dušan Nećak in seizmologinja Ina Cecić z Agencije za okolje. Posvet je odprl direktor urada seizmologijo pri ARSO dr. Andrej Gosar.
Razstavo v sklopu posavske muzejske vitrine in ulične razstave je predstavila avtorica, muzejska svetovalka Vlasta Dejak, ki je ob predstavitvi prebrala tudi zapisane spomine zdaj seveda že pokojnih očividk. Razstavo je odprl Joško Knez, generalni direktor Agencije za okolje.
V petek so v brežiški pošti odprli razstavo in predstavili priložnostno znamko, žig in kuverto, za katere je poskrbelo brežiško društvo zbirateljev Verigar, v četrtek ob 17. uri pa bodo v Malem Avditoriju brežiškega muzeja pripravili še predavanje vodje slovenske ekipe reševalnih psov ob potresu na Sumatri leta 2009 Marka Bručana o iskanju zasutih v ruševinah po potresu s psi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
