DEvNUS

Dolenjska regija sodi po številu najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) in intervencij Državne enote za varstvo pred NUS (DEvNUS) v slovenski vrh. Kot pojasni Bojan Kopač, eden največjih slovenskih strokovnjakov, v vseh številkah sicer prednjači severnoprimorska regija z znanimi ostalinami v okviru soške fronte, sledi ji precej večja osrednja Slovenija s pridruženo Gorenjsko in nato Dolenjska, pod okrilje katere sodita tudi Posavje in Bela krajina.

Na našem koncu Slovenije večina NUS izhaja iz obdobja 2. svetovne vojne iz pehotnega bojevanja, obstreljevanja topništva in deloma tudi odmetavanj bomb z letali, navede Kopač, ki je o teh »nevidnih« spominih iz vojn na Dolenjskem pred kratkim predaval tudi v Dolenjskem muzeju ob razstavi »In (Novo) mesto? nemško bombardiranje. ruševine. obnova«. Tako kot na kočevsko-ribniškem območju je tudi tukaj večina ostankov iz obdobja roške ofenzive v letu 1942, deloma pa tudi nemških sredstev iz poznejšega obdobja vojne in po kapitulaciji Italije.

Na NUS v veliko primerih ljudje naletijo pri različnih aktivnostih v naravi – sprehodih, gobarjenju in nabiranju gozdnih sadežev, precej najdb pa je tudi pri prenovah ali podiranju starih objektov.

Kako ravnati ob najdbah?

Vsa pravila ravnanja z NUS govorijo, da se teh sredstev ne sme premikati, kaj šele odnesti s kraja, prevažati in nato hraniti v domačem okolju.

Dolenjska regija po številu najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) za severnoprimorsko in ljubljansko regijo – Večina NUS za našem koncu Slovenije iz 2. svetovne vojne – Če sumimo, da smo našli NUS, ga ne premikamo, pokličemo na 112 ali 113 – Ob prijavi dobrodošla tudi fotografija predmeta

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.