Valentin Burnik, učitelj

Rojen 13. februarja 1851 v Stražišču, umrl 30. julija 1924 v Metliki

»… Učitelj mora tedaj prevzeti jako težavno stran naloge za zboljšanje kmetijstva. Dovršiti pa jo bode mogel le takrat z odliko, keder se mu bodo tudi druge roke ponudile v podporo …«, iz nagovora na učiteljski konferenci 26. avgusta 1879 v Rudolfovem (Novo mesto).

Nižjo gimnazijo je obiskoval v Kranju, višjo pa v Ljubljani. Ko je bil v osmem razredu, je bil vpoklican na služenje vojaškega roka, ki je trajalo tri leta. Po vrnitvi se je vpisal na učiteljišče in ga končal leta 1875. Še isto leto se je zaposlil na šoli v Št. Jerneju (danes Šentjernej), kjer je poučeval tri šolska leta, nato pa še štiri leta na Dvoru pri Žužemberku. V Kamniku je bil imenovan za nadučitelja in to funkcijo opravljal 15 let. Kot nadučitelj je bil leta 1897 premeščen v Metliko, kjer je ostal do upokojitve leta 1916. Tukaj je sočasno učil tudi na Obrtno nadaljevalni šoli.

Pri delu se je zelo posvečal razvoju kmetijstva – tako na šoli, kakor v okolici, kjer je služboval. Da bi to delo opravljal še bolje, se je leta 1882 tudi dodatno izobraževal na kmetijskem tečaju za učitelje na naši prvi kmetijski šoli - Sadjarski in vinorejski šoli v Slapu pri Vipavi (ustanovil jo je Belokranjec Jurij Grabrijan). V Gradcu 1885 in v Ljubljani 1905 je obiskoval risarski tečaj za učitelje. Bil je pravi poliglot, saj je poleg slovenščine in srbohrvaščine govoril še angleško, nemško in francosko. V stanovskem glasilu Učiteljski tovariš je objavljal veliko razprav o tem, kako vzpodbuditi branje pri mladini, kako uspešno risati (tudi zemljevide), poučevati zemljepis, računanje in podobno.

Bil je aktiven v različnih društvih: v Kamniku v planinskem društvu in čitalnici, v Metliki je bil odbornik Kmetijske podružnice ter Družbe sv. Cirila in Metoda, belokranjskemu učiteljskemu društvu pa je predsedoval v letih 1912-1918. V Metliki je bil tudi občinski svetnik.