"Naš prispevek k razvoju občine, razen pohodov ob okupacijski meji in srečanj na proslavah, žal, ni velik!" je skromno dejal predsednik sevniškega koordinacijskega odbora Društva izgnancev Slovenije Vinko Zalezina na sobotnem tradicionalnem srečanju izgnancev iz celotne občine Sevnica v sevniški kulturni dvorani, s katerim tudi obeležujejo občinski praznik.

Zalezina je sicer brž dodal, da je pač treba upoštevati, da je povprečna starost izgnancev 77 let. Tako večino dela temelji na peščici še aktivnih, količkaj zdravih članov, ki skušajo pomagati skozi jesen življenja svojim obnemoglim, bolnim sotrpinom vsaj z občasnimi obiski, skrbijo za najnujnejše delo petih krajevnih organizacij izgnancev v sevniški občini, za stike z občinskimi organi in vodstvom društva v Ljubljani. Pri izgnancih je čutiti veliko željo in potrebo po druženju, žal pa to omejuje omejena mobilnost in redke, slabe avtobusne povezave v sevniški občini, pri marsikomu pa tudi šibko zdravje in slab gmotni položaj.

Avtobusni prevoz pomeni večino stroškov že tako skromnih proračunov. Zalezina je dejal, da tukaj pričakujejo več solidarnosti od aktivnih delov družbe. "Izgnanci so drevesa, ki umirajo stoje, sem nedavno slišal od naše vrle predsednice Ivice Žnidaršič," je dejal Zalezina in poudaril, da nekdo mora prevzeti njihovo delo že zaradi ohranjanja zgodovinskega spomina in izročila. V tej luči se je zavzel za nadaljnjo posodobitev in za določitev statusa zbirk o izgnancih na sevniškem gradu in v krmeljski graščini.

Župan Srečko Ocvirk, je dejal, da nikakor ni potrebna takšna skromnost glede vloge in prispevka izgnancev, da pa bodo spomin ohranjale tudi veteranske organizacije, ki so se dan poprej ob občinskem prazniku zbrale na slavnostni seji sevniškega Združenja borcev za vrednote NOB.

"Več naj plačajo bogati, ne pa varčevati pri revežih!"

Poslanec Franc Žnidaršič je poudaril, da se bo boril za izplačilo vojne škode izgnancem, ki so jim jo povzročili Nemci v 2. svetovni vojni, zato si bo prizadeval, predvsem, da bi jo delno plačala tudi Nemčija, "v okviru nikoli poravnanega dolga", da ne bi bremenili sami sebe. "Vlada je obljubila, da bo sprejet zakon o vojni škodi, če se to ne bo zgodilo prihodnje leto, ga bomo pač vložili poslanci," je dejal Žnidaršič in dodal, da se bo zavzemal, da bi državni proračun v kriznih časih čim manj obremenili in izplačilo odškodnine raztegnili na daljše obdobje v okviru materialnih zmožnosti, morda tudi z obveznicami. V parlamentu se bo Žnidaršič zavzemal, da bo Slovenija socialna država, v kateri bodo več plačali bogati, tisti, ki so v preteklosti preveč dobili, ne pa, da bi varčevali pri revežih, ki dobivajo izgnanske rente in občinske podpore.

Preberite še ...

Kulinarika

Ne spreglejte znakov, ki razkrivajo kakovost paradižnika

Pretresljiva je bila izpoved ene izmed številnih izgnank srečanja izgnancev sevniške občine, Vide Križnik iz Zapuž pri Boštanju, ki je morala skupaj z brati in sestrami ter z očetom v izgnanstvo kot 10-letna deklica in je to trnovo pot ubesedila v svoji poeziji.

Srečanja izgnancev sevniške občine je občuteno povezovala, za tovrstna opravila že prekaljena Marijana Kralj, v kulturnem programu pa so se izkazali še prikupen dekliški pevski zborček Zverke ter Duška Stopar na citrah in Oskar Stopar na harmoniki.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista