Občina Šentrupert

Poudarek na osnovni infrastrukturi

»Najpomembnejša cilja tega mandata sta prometna povezanost med vasmi in varna, zanesljiva oskrba z vodo« poudarja župan. »V občini imamo še vedno več dotrajanih vodovodnih sistemov, ki jih je treba obnoviti. Ob tem intenzivno izvajamo vse dejavnosti za vzpostavitev novega vodnega vira v Kamnju, ki naj bi bil po uspešnih preizkusih vključen v sistem v prihodnjem letu.« 

Poleg obnove vodovoda na Bistrici, kjer je bilo po podatkih Komunale Trebnje že doseženo pomembno zmanjšanje vodnih izgub (za 0,5 litra na sekundo), bo sledila še prenova sistema v Rožni Dolini. »Takšna izboljšava je izrednega pomena, saj so izgube pretekla leta vplivale na oskrbo z vodo v sosednji občini. Z novo vrtino v Kamnju pa bomo dodatno izboljšali zanesljivost vodooskrbe, s ciljem odpraviti težavo s preseženo vsebnostjo desetilatarazina v nekaterih vodnih virih,« dodaja Ramovš.

Razvoj, ki temelji na potrebah ljudi

»Ko sem prevzel vodenje občine, smo najprej opravili temeljito analizo stanja in ugotovili, da so ključni projekti tisti ki so neposredno potrebni za življenje ljudi – torej vodooskrba, cestna infrastruktura in podpora civilni zaščiti, zlasti gasilcem,« pojasnjuje. 

Na področju gasilstva je bila v tem mandatu sprejeta pomembna usmeritev: desetletni načrt vlaganj v gasilsko opremo in infrastrukturo. »Zagotovili smo dogovorjena sredstva za sofinanciranje nakupa tovornega gasilskega vozila za PGD Šentrupert, letos smo enako zagotovili tudi za večnamensko gasilsko vozilo za PGD Zabukovje. Vse dosedanje obveznosti do prostovoljnih gasilskih društev, ki izhajajo iz tega naslova, tekoče poravnamo,« poudarja Ramovš. 

Občina sicer v sodelovanju z državo in drugimi deležniki redno opravlja tudi vse druge naloge na področju šolstva zdravstva in sociale – od podpore vrtcu in šoli do pomoči starejšim in ranljivim skupinam, ki so pomembne za kakovostno življenje občanov.

Razvojni koraki in prometne izboljšave

Občina Šentrupert dejavno sodeluje pri več prometnih projektih. Končuje se gradnja mirnske obvoznice, katere del sega tudi v šentrupertsko območje, in začenja se gradnja krožišča v Prelesju, za katero so v tem mandatu skupaj z DRSI poskrbeli za nakup vseh potrebnih zemljišč in zagotovili rušitev odkupljenega objekta. V Slovenski vasi so bile letos ponovno vročene ponudbe za vsa manjkajoča zemljišča. Takoj ko se zagotovijo zemljišča, je predvidena gradnja krožišča. »Tovrstni projekti prispevajo k prometni varnosti in razbremenitvi državnih in lokalnih cest,« poudarja župan. 

Poleg sodelovanja pri državnih projektih občina izvaja tudi vzdrževanje in številne lastne obnove cestne infrastrukture, ki so ključnega pomena za povezovanje vaških središč in izboljšanje varnosti v prometu. V letu 2025 je za cestno infrastrukturo namenjenih že več kot milijon evrov iz občinskega proračuna. Obnove zajemajo modernizacijo dotrajanih odsekov in tudi ureditev cestnih priključkov in dostopov do stanovanjskih območij. »Glede na zadnja leta se za cestno infrastrukturo namenja veliko več sredstev, kar kaže našo zavezanost k uravnoteženemu razvoju celotne občine,« pravi Ramovš.

Leto 2023 je bilo za občino večja preizkušnja, saj sta bila v močnem neurju poškodovana vrtec in nekatera druga občinska infrastruktura. »Takoj smo se lotili obnove – obnovila se je poškodovana streha, uredili smo objekt in zagotovili, da se vzgojno-varstveni proces v vrtcu nemoteno nadaljuje. Ob tem smo izvedli tudi popravila na lokalnih cestah, ki so bila nujna zaradi neurja,« dodaja župan. Hitro in odgovorno ukrepanje je občanom omogočilo, da so se lahko v kratkem času vrnili v varno in funkcionalno okolje. 

Posebno pozornost občina namenja tudi prostorskemu načrtovanju. »S premišljenimi rešitvami želimo zagotoviti ustrezne razmere za dolgoročen in uravnotežen razvoj – tako za širitev javne in gospodarske infrastrukture kot tudi za bivanje in delo ljudi,« pojasnjuje Ramovš. Med takšne projekte sodi tudi ureditev prostora za raztros pepela, za katerega je občina lani pridobila gradbeno dovoljenje, letos pa je predvidena ureditev. S tem želi občina zagotoviti dostojanstveno možnost slovesa v naravnem okolju in odgovoriti na potrebe prebivalcev, ki si želijo sodobnejših in bolj osebnih oblik pokopa.

Kulturni in turistični utrip občine

Letošnje leto je zaznamovala tudi prenova Doma kulture, ki bo v prihodnje še dodatno nadgrajen. »Urejamo tudi osrednji prostor v Deželi kozolcev, ki bo prijaznejši za organizacijo dogodkov,« pravi Ramovš. Posebej pa poudarja, da Dom kulture ni le obnovljen objekt, temveč prostor, ki živi – s številnimi prireditvami, vajami društev, predstavami in srečanji. »To je prostor vseh nas, vseh občank in občanov, ki ga lahko uporabljamo za kulturne, izobraževalne, družabne in druge namene. Gre za skupnostni prostor, ki krepi povezanost in ustvarjalnost,« dodaja župan.

Velika želja občine ostaja tudi obnova Barbove graščine iz leta 1768, za katero je pripravljen projekt in je bila v letu 2024 oddana prijava na razpis ministrstva za kulturo. »Na razpisu smo dosegli kar 96 točk od 100, a žal nismo bili med izbranimi. Sredstva so bila dodeljena projektom, pri katerih je Zavod za varstvo kulturne dediščine prepoznal večjo nujnost investicijskih vlaganj – med drugim na primer za prenovo nekdanje gostilne Grmada v Trebnjem,« pojasnjuje župan. Kljub temu so na pristojno ministrstvo naslovili pobudo, da država zagotovi dodatna sredstva za obnovo kulturnih spomenikov, ki so pomembni za lokalno identiteto in razvoj turizma. 

Občina si želi tudi povezati lokalne turistične akterje v skupne zgodbe in povečati obisk. Zagotavlja potrebna sredstva za organizacijo dogodkov, kot sta občinski praznik in adventni praznični čas, s čimer želi občankam in občanom omogočiti brezplačen dostop do kakovostnih kulturnih vsebin.

Zelena prihodnost in medgeneracijska povezanost

Na področju varovanja okolja občina načrtuje umestitev dodatne infrastrukture in tudi nadgradnjo sistema zbiranja odpadkov. »Več pozornosti bomo namenili tudi ozaveščanju, saj se še vedno pojavljajo divja odlagališča, ekološke otoke pa uporabniki zapolnjujejo z neprimernimi odpadki, kar ni sprejemljivo,« opozarja Ramovš. 

Posebno pereča težava so odpadki v Prelesju. »Na pristojne državne ustanove smo naslovili že več pozivov za odstranitev odloženih odpadkov, prejeli pa smo odgovor, da poteka postopek javnega naročila za izbiro izvajalca odstranitve,« pojasnjuje župan. Občina pričakuje, da bo država čim prej zagotovila odstranitev, saj gre za okoljsko in varnostno vprašanje, ki že predolgo ostaja nerešeno. 

Za področja, ki so izven aglomeracij, občina namenja del sredstev za subvencioniranje malih komunalnih čistilnih naprav.

Na področju skrbi za ljudi pa občina posebno pozornost namenja starejšim in ranljivim skupinam. V tem mandatu so vzpostavili projekt Prostofer, ki se je izkazal kot zelo koristen, prav tako pa podpirajo dejavnosti, ki spodbujajo medgeneracijsko povezovanje. »Pomembno vlogo pri tem imajo naša društva – od kulturnih do športnih in humanitarnih –, ki s svojimi dejavnostmi povezujejo različne generacije in krepijo občutek pripadnosti v skupnosti, ter sodelovanje s posameznimi javnimi zavodi,« poudarja Ramovš. Občina v sodelovanju s prostovoljci izvaja tudi obiske na domu in podpira lokalne pobude, ki krepijo solidarnost in sožitje med ljudmi. 

V duhu odgovornega ravnanja z javnimi sredstvi in celovite podpore lokalni skupnosti občina ponovno sofinancira delovanje Rdečega križa, ki je bilo v preteklem obdobju ustavljeno. Ta korak pomeni nadaljnjo zavezanost k socialni varnosti in pomoči najranljivejšim skupinam v občini. »Sodelovanje z Rdečim križem smo ponovno vzpostavili zato, ker verjamemo v pomen povezovanja in konkretne pomoči na terenu. Dolžni smo skrbeti ne le za razvoj, temveč tudi za sočutje in solidarnost,« je še dodal župan. 

V občini zagotavljajo primarno zdravstveno oskrbo v sodelovanju z zdravnikom koncesionarjem, ki je vključen v javno zdravstveno mrežo. Poleg tega v okviru koncesije delujeta tudi dva zobozdravnika. Leti 2023 in 2024 sta bili na področju zdravstvene oskrbe uspešni, saj jim je uspelo zagotoviti dodaten tim za zobozdravstveno dejavnost in okrepiti tim družinske medicine. S tem so izboljšali dostopnost in kakovost storitev za občane. »V želji, da občanom olajšamo tudi dostop do zdravil, si prizadevamo za ustanovitev lekarniške podružnice v Šentrupertu. Leta 2023 smo zato podpisali pismo o nameri z Dolenjskimi lekarnami, na začetku letošnjega leta pa smo skupaj z občinami ustanoviteljicami sprejeli sklep o vzpostavitvi lekarniške podružnice v Šentrupertu.«

Naložbe v šolstvo in podporo mladim

Občina namenja veliko pozornosti mlajšim generacijam. »Letos bomo v celoti izplačali najemnino za vrtec, ki na leto znaša več kot 200.000 evrov, in bo lahko tako vrtec prešel v občinsko last, nato bomo lahko finančna sredstva usmerili v ureditev druge infrastrukture, predvsem pa zunanjih igrišč,« pojasnjuje župan. Mladim občina ponuja štipendije, športna in mladinska društva pa podpira z razpisi, na katerih se namenska sredstva postopno povečujejo.

Sodelovanje z občani in skupnostna moč

Župan Tomaž Ramovš poudarja, da si prizadeva za transparentno delovanje in neposredno dostopnost občanom. »Vse težave poskušamo reševati sproti, s poudarkom na sodelovanju in odprtem dialogu. Verjamem v moč skupnosti in v timsko delo,« pravi. Eden večjih izzivov mandata je bil zagotavljanje stabilnega financiranja rednih dejavnosti in razvojnih projektov, saj je občina v preteklosti podedovala več odprtih finančnih obveznosti. »V letu 2023 smo poravnali več sodnih zahtev, ki so izhajale iz prejšnjih obdobij – od vprašanj prikritega financiranja (npr. zadeva Polfin) do odprtih tožb, ki so bile povezane s knjižnico in Centrom za izobraževanje in kulturo Trebnje (CIK). S tem smo zaprli pomembno poglavje finančne negotovosti in omogočili normalno poslovanje občine,« pojasnjuje Ramovš. Ponosni so na prenovo Doma kulture, ki je bila izvedena z lastnimi sredstvi, ter na raznoliko in kakovostno ponudbo programov za vse generacije. »To kaže, da z dobrim timskim delom lahko dosežemo premike tudi tam, kjer so bile prej ovire,« sklene župan.

Zaključek sodnih sporov v maju 2025 v zvezi z zemljiščem nekdanje vojašnice na Puščavi

Poleg vseh drugih sodnih postopkov je treba omeniti zadnji uspeh Občine Šentrupert v dveh tožbah. Gre za dve ločeni tožbi, ki ju je proti Občini Šentrupert vložilo podjetje GM Kuselj, d. o. o. Prva tožba, vložena leta 2019, je znašala približno milijon evrov. Nanašala se je na domnevno onemogočeno izvedbo projekta zaradi zaznambe spora v zvezi s stavbno pravico v zemljiški knjigi. Po trditvah podjetja naj bi ta zaznamba vplivala na njihovo sposobnost pridobiti bančno financiranje. 

Druga tožba je bila vložena kasneje, leta 2023, in je znašala približno 8 milijonov evrov. Tokrat je podjetje občini očitalo, da naj bi zaradi domnevnega nasprotovanja v postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja povzročila izgubo dobička, saj naj bi zaradi tega podjetje ostalo brez nepovratnih sredstev, ki bi jih sicer lahko pridobilo za projekt.

Ta uspeh prihaja le nekaj dni pred praznovanjem letošnjega 18. občinskega praznika, ki so ga praznovali 2. junija, kar pomeni veliko simbolno in praktično zmago za občino, ki s tem dokazuje svojo pravno trdnost in odgovorno ravnanje.

»Ob tem je pomembno poudariti, da kljub nekaterim drugim odprtim sodnim postopkom ključni preobrat za občino pomeni lanska pravnomočna sodba višjega sodišča, s katero je bila razglašena ničnost pogodbe o stavbni pravici na tem območju. Ta odločitev je utrdila pravno varnost občine glede zemljišča na Puščavi in pomeni temelj za nadaljnje načrtovanje razvoja območja v javnem interesu. To je velika in zaslužena zmaga za našo občino in je rezultat dolgotrajnega, vztrajnega in strokovnega dela, ki potrjuje sedanje odgovorno ravnanje občine in odločenost, da zaščitimo javni interes.«

Jasni cilji do konca mandata

Občina Šentrupert je bila med najbolj zadolženimi občinami v Sloveniji – predvsem zaradi velikega dolga na prebivalca in prikritih obveznosti iz preteklosti. »Kljub temu smo z odgovornim upravljanjem začeli dolg postopno zmanjševati in ga usmerjati v nujne razvojne projekte. Čeprav so bile razmere v tem mandatu pogosto zahtevne in težko rešljive, nas to ni ustavilo – prav nasprotno, bile so še večja vzpodbuda, da vztrajamo, premagujemo ovire in pogumno nadaljujemo pot naprej,« pravi župan.

»Ob koncu mandata si želim da bi lahko zagotovili vsaj še urejeno otroško in športno igrišče, kar je sicer odvisno od pridobitve nepovratnih finančnih sredstev glede na dano vlogo občine za sofinanciranje, nadaljnje urejanje Barbove graščine, delujočo vrtino v Kamnju ter čim bolj urejene cestne povezave med našimi vasmi. Vse, kar počnemo, je usmerjeno v en sam cilj – izboljšati kakovost življenja vseh občank in občanov Šentruperta.«