Gimnazija NM

Kot je slišati, ostaja med vodilnimi predmeti, pri katerih učenci potrebujejo dodatno pomoč, matematika. Nemalo jih ima težave tudi pri tujih jezikih, npr. angleščini ali nemščini, mnogi tudi pri slovenščini.

Od 15 evrov naprej

Za inštrukcije starši odštevajo kar lepe denarce – povprečno cena šolske ure stane od 15 do 20 evrov, odvisna pa je tudi od predmeta in ravni zahtevnosti. Za inštrukcije na domu učenca je treba odšteti še kak evro več, skupinske pa so malo cenejše, od 8,50 do 12 evrov, a so seveda manj prilagojene posamezniku.

L. Markelj

Za takšno pomoč se odločajo osnovnošolci in srednješolci, manj je študentov. Težave se pogosto začnejo že zgodaj, ko manjše vrzeli pri osnovah povzročijo kopičenje težav.

Niso osvojili snovi

To pri svojem delu opaža tudi dolgoletni inštruktor matematike iz Novega mesta, ki ima dela čez glavo. Kaj meni, zakaj toliko učencev potrebuje dodatno pomoč pri matematiki?

»Vzrokov je več, a kot ugotavljam, učenci v osnovni šoli pogosto ne osvojijo osnov, mnoge niso dovolj utrjene. In tako prihajajo k meni dijaki 2. in 3. letnikov gimnazije, ki ne znajo seštevati ulomkov, čeprav je to snov 6. in 7. razreda osnovne šole. Dejstvo je, da je v šolah kadrovska stiska, da so učitelji takšni, kot so, da pada kakovost poučevanja in da učitelji nimajo več avtoritete. Starši se pogosto vtikajo v izobraževanje in zagovarjajo svoje vse bolj razvajene in nedelavne otroke, ki se ne trudijo z učenjem in vse več časa preživljajo na družbenih omrežjih in na telefonih,« odkrito spregovori inštruktor matematike, ki ne želi biti imenovan.

Cena ni pomembna

Gimnazija NM

Dela mu nikoli ni manjkalo, od obdobja covida naprej ga šolska mladina potrebuje še bolj, pravi. Na dan pomaga tudi desetim ali dvanajstim, mnoge celo odslovi, ker ne zmore. »Ni dneva, ko ne delam, tudi ob koncih tedna in med prazniki, nemalokrat od 7. ure do poznega popoldneva. Prav zavestno si moram vzeti čas zase,« pravi sogovornik, ki ima pretežno stalne »stranke«. »Ko enkrat pridejo, sploh več ne odidejo. Otroci so naravnani na ugodje – lažje je priti k meni, kjer se jim posvetim, kot pa da bi se sami učili doma. Zakaj bi se trudili, če pa starši plačajo?«

Pravi, da večina, ki išče pomoč, sploh ne vpraša po ceni, le to, ali ima čas. »Trudim se, da učencem stvari razlagam tako, kot bi želel sam, da bi jih nekdo razložil meni. Veselim se njihovih uspehov, utrjujejo mi samozavest, da delam prav,« pravi inštruktor matematike, ki za polno uro računa 25 evrov. V glavnem dela individualno. Na inštrukcije prihajajo mladi iz vseh koncev Dolenjske, celo iz Ljubljane, fantje in dekleta.

V šolah se je marsikaj spremenilo

Dela ne manjka tudi inštruktorici angleškega jezika Katarini Pirnar iz Novega mesta, ki je nekaj let poučevala po šolah, leta 2009 pa se je odločila za samostojno pot in v domači hiši odprla Mini šolo angleščine. Ni ji žal, saj rada dela individualno, čas si lahko bolje razporedi, kar je za mamico štirih otrok še kako pomembno.

»Poučujem otroke – osnovnošolce in srednješolce – in starejše, tudi upokojence, ki želijo osvojiti angleščino. Dela je vedno več in se ga moram kar otepati. Ne prihajajo le cvekarji, ki bi radi imeli pozitivno oceno, kot bi kdo mislil, ampak tudi boljši učenci, ki bi radi izboljšali oceno. Večina si želi individualne obravnave tudi zato, ker so lahko bolj sproščeni, ker nimajo treme in, seveda, ker se jim lahko bolj posvetim,« pripoveduje Katarina, ki poudari, kako pomemben je pravi pristop do učencev, da radi prihajajo. Med njimi so tudi taki z raznimi zdravstvenimi težavami, z disleksijo ipd.

Preveč ali premalo strogi učitelji

Opaža, da imajo mnogi učenci pomanjkljivo osnovno znanje angleščine, kar se pokaže zlasti v srednji šoli.

»V nekaj letih se je stanje zelo spremenilo, učiteljev ni dovolj in v učiteljske vrste sprejmejo skoraj že vsakogar, ki to želi. V naših časih kak otrok tudi ni izdelal razreda, zdaj za tak primer skoraj ni več slišati, učitelji otroka spustijo v višji razred, pa naj se potem drugi ukvarjajo z njim. Nasploh se mi zdi, da so učitelji ali preveč ali pa premalo zahtevni,« pripoveduje inštruktorica angleščine, ki si delo razporedi kar na vse dni v tednu. Njena individualna šolska ura inštrukcij stane 20 evrov, skupinske pomoči, ko se zbere nekaj sošolcev, da utrdijo snov, ima redkeje. »Ja, veliko nam pobere država, a sama se dela na črno, ki je tudi pogosto v tej branži, ne grem,« pove Katarina Pirnar.

Platforma ASTRA AI

Zaradi finančnih stroškov in časovnih omejitev pri inštrukcijah vse več staršev in učencev za pomoč pri učenju išče alternative. Ena takih je digitalno podprto učenje, ki z uporabo umetne inteligence omogoča razlage, prilagojene posamezniku. Eden najbolj izstopajočih primerov v Sloveniji je Astra AI, platforma, ki je nastala kot nadgradnja brezplačne izobraževalne strani Astra.si, ki jo je ustvaril Andrej P. Škraba. Spletno mesto je z več kot 2.500 videi pomagalo že več kot 350.000 dijakom, Astra AI pa ponuja interaktivno in prilagodljivo učenje.

Platforma Astra AI ni omejena le na matematiko, temveč omogoča tudi učenje kemije, fizike, angleščine in nemščine. Sistem uporablja umetno inteligenco za analizo učenčevih odgovorov, prepoznava vzorce razmišljanja in nato ponuja namige, ki učenca usmerjajo k pravilnemu razumevanju. Ne podaja le rezultatov, temveč razlaga pot do rešitve.

Orodje Astra AI, ki je zasnovano za vse – od otrok s težavami pri razumevanju do nadarjenih učencev, ki želijo dodatne izzive —, učenca vodi skozi proces učenja z vprašanji, ki spodbujajo razmišljanje. Napake so del procesa – sistem jih ne kaznuje, temveč jih uporabi kot priložnost za dodatno razlago.

Umetna inteligenca dobrodošla

In kaj na uporabo umetne inteligence porečeta naša sogovornika inštruktorja? Katarina Pirnar pravi: »Umetno inteligenco obožujem, pomaga učencem in učiteljem. Tudi sama jo uporabljam, sestavi mi vaje, ki jih potem le še prilagodim. V njej ne vidim nobene nevarnosti, da bi nam inštruktorjem odvzela delo, saj sta kljub vsemu mnogim pri učenju pomembna človeški pristop in osebna razlaga.«

Inštruktor matematike pravi, da je težava, ker naše šole otrok ne naučijo uporabnega znanja. »Vse je na spletu, pa si mnogi ne znajo pomagati. Kaj pomaga umetna inteligenca, če ji dijak npr. ne zna zastaviti pravega vprašanja? Potem tudi ne bo dobil pravega odgovora,« pove.

Tutorji prostovoljci

Gimnazija NM

Ob učnih težavah pa je odlična pomoč tudi tutorstvo, vrstniška učna pomoč, ki je v nasprotju z inštrukcijami brezplačna. A ne deluje na vseh šolah. Na Gimnaziji Novo mesto jo ponujajo že petnajsto leto.

Kot pove Anica Kastelec, svetovalna delavka in koordinatorica tutorstva na Gimnaziji Novo mesto, tutorstvo vsako leto predstavijo dijakom kot eno od oblik prostovoljnega dela med obveznimi izbirnimi vsebinami. Za tutorje na začetku organizirajo kratko izobraževanje in jih opozorijo, da je pomembno sprejemati dijake z učnimi težavami, razumeti njihovo stisko zaradi neuspeha, jih spoštovati in biti pozitivno naravnan, potrpežljiv in sočuten. Navadno pomoč, ki je brezplačna, poteka individualno, po potrebi pa ponujajo tudi skupinsko obliko tutorstva, seveda pa se je treba veliko prilagajati zaradi različnih urnikov in ker je med dijaki dosti vozačev.

Ure učne pomoči potekajo vse šolsko leto, navadno enkrat na teden po eno šolsko uro ali dve, po dogovoru pa tudi pogosteje, v prostorih šole in tudi na daljavo. Seveda je treba pred izvajanjem podpisati dogovor o sodelovanju.

Dobri rezultati na novomeški gimnaziji

Povprečno imajo na gimnaziji vsako leto med 10 in 15 dijakov tutorjev, ki prihajajo iz 2., 3. in 4. letnika. Predvsem je pomoč namenjena prvošolcem, ki se kot novinci še prilagajajo na srednješolski način dela in novo šolsko okolje, a tutorstvo uporabljajo tudi dijaki višjih letnikov z učnimi težavami pri posameznih predmetih in pri pripravah na maturo. Največje zanimanje vlada za matematiko, angleščino in naravoslovne predmete, predvsem fiziko.

»Vrstniška učna pomoč se je na naši šoli izkazala za zelo uspešno obliko pomoči manj uspešnim dijakom. Izkušnje so pozitivne za dijake, ki pomoč prejemajo, in tudi za tutorje, ki v tem vidijo priložnost za razvijanje empatije, odgovornosti in komunikacijskih veščin,« pove Anica Kastelec in omeni vzajemne vrstniške pomoči. Dijakinja, ki je npr. odlično obvladala angleščino, se je prijavila kot tutorka za angleščino, hkrati pa je sama potrebovala in tudi dobila pomoč pri matematiki.