Arhiv DL

Če ni kanalizacije, sta rešitvi le mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica.

Po zadnji spremembi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne vode je rok, do katerega je treba odvajanje komunalnih voda urediti v vseh stanovanjskih objektih, ki niso priključeni na javno kanalizacijo niti gradnja te ni predvidena, hkrati pa greznice, ki jih uporabljajo zdaj, niso zgrajene po predpisih, ki so veljali med gradnjo objekta, oziroma se iz njih odpadna voda odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja, 31. december 2025.

A to ne velja za vse primere.

Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti kanalizacijski priključek, izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja pa zagotoviti priklop na javno kanalizacijo. Na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti njeno odvajanje in čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali njeno zbiranje v nepretočni greznici.

Rok za vgradnjo

Rok za vgradnjo male čistilne naprave oziroma nepretočne greznice za obstoječe objekte je ob prvi rekonstrukciji objekta, ki ima urejeno čiščenje odpadne vode s pretočno greznico oziroma je to urejeno skladno s predpisi med gradnjo objekta. Za objekte, ki nimajo urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode na način, ki je bil predpisan med gradnjo objekta, pa je rok, kot rečeno, 31. december 2025.

Obstajajo pa tudi izjeme.

»Objekte, ki se nahajajo v aglomeraciji do 500 PE (populacijski ekvivalent), mora lokalna samouprava do 31. decembra 2027 opremiti z javnim kanalizacijskim omrežjem, zaključenim s komunalno čistilno napravo. Zakonodaja dopušča izjemo, da se te aglomeracije opremi tudi z malimi čistilnimi napravami. Uporabniki naj tako v svoji občini preverijo pripravljeno strategijo načina opremljanja. Rok za te objekte je torej do konca leta 2027,« pojasnjuje Simon Lukšič, vodja sektorja za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na Komunali Novo mesto.

Arhiv DL

Greznica ali čistilna naprava?

Tu pa se postavlja vprašanje, v katerem primeru postaviti malo čistilno napravo in v katerem je bolje imeti greznico. 

»Praviloma se na območjih, na katerih ni predvidena javna kanalizacija, vgrajuje male komunalne čistilne naprave.

V izjemnih primerih, ko čiščenje v teh ni dovoljeno oziroma izvedljivo, pa je treba vgraditi nepretočno greznico, in sicer v primerih, ko je na vodovarstvenih območjih prepovedano odvajanje odpadne vode, ko gre za posebne geografske razmere, ki bi negativno vplivale na delovanje malih čistilnih naprav, ko gre za določene stavbe, kot so objekti za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe, objekti kulturne dediščine, ki se ne uporabljajo v druge namene, transformatorske postaje in podobno,« našteva Simon Lukšič.

Ob vgradnji nepretočne greznice mora ta zadostiti nekaterim pogojem: da se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150 l/osebo dnevno, da njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m³ na osebo, vendar ne manj kot 10 m³, in da je izdelana iz vodotesnih materialov.

Izjem ni

Kot pove Simon Lukšič, to velja, tudi če ima neki objekt sicer vodovod, a v njem nihče ne živi, niti občasno, in vodo na primer uporablja na primer samo za pitje ali škropljenje vinograda, količine porabljene vode pa so zelo majhne, odpadne vode pa dejansko ni. Dejstvo je, da kjer je pitna voda, nastaja tudi odpadna voda, s katero je treba ustrezno ravnati. O tem govori tudi zakonodaja, ki nima definiranih nobenih izjem.

Gradnja male komunalne čistilne naprave je v domeni lastnika objekta, kar pomeni izbiro vgrajene male hišne komunalne čistilne naprave pa tudi izbiro izvajalca. Zagon običajno izvede prodajalec opreme.

V bližnji prihodnosti bodo vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav začeli izvajati tudi v podjetju Komunala Novo mesto. Storitev bo zajemala dobavo male komunalne čistilne naprave, izvedbo gradbenih del, zagon, prve meritve in prijavo v sistem. 

Nadzor

Izvajalci javne službe morajo imeti skladno z zakonodajo za vsak posamezni objekt evidenco načina odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

»Trenutno smo v obdobju prehodnih določb, ki za posamezni objekt določajo roke za ureditev ravnanja z odpadnimi vodami. Po pretečenem roku bo imel posamezni objekt na voljo le tri možnosti, in sicer da je priključen na javno kanalizacijsko omrežje, ki je zaključeno s komunalno čistilno napravo, malo individualno hišno čistilno napravo ali pa bo imel nepretočno greznico.

Zato pozivamo vse tiste, ki že imajo vgrajeno malo komunalno čistilno napravo, pa je še niso prijavili izvajalcu javne službe, da to storijo čim prej,« še dodaja Simon Lukšič.