Dolenjski list je dopoldne v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravil tradicionalno regijsko okroglo mizo, tokrat namenjeno ločenemu zbiranju in ločevanju odpadkov, ta čas izjemno pomembni in pereči temi, saj mora Slovenija v sorazmerno kratkem času zadostiti zahtevam Evropske unije.

Dejstva in svoje poglede na problem zbiranja in ločevanja odpadkov so za okroglo mizo predstavili direktorica Direktorata za okolje na MOP Barbara Avčin Tržan, namestnik glavne direktorice Trima za tehnično področje Danijel Zupančič, okoljska strokovnjakinja dr. Marinka Vovk z Okoljskega raziskovalnega zavoda, direktor Ceroda Alojz Turk, strokovnjak za področje odpadkov Simon Štukelj s Komunale Novo mesto in novomeška podžupanja Mojca Špec Potočar.

Primer dobre prakse: Trimo Trebnje

Namestnik glavne direktorice Trima za tehnično področje Danijel Zupančič je predstavil primer dobre prakse. V Trimu, ki je pred kratkim dobil pomembno nagrado za to področje, stremijo k temu, da bi bilo odpadkov čim manj in da jih ti čim manj stanejo. Danes v Trimu 95 odst. odpadkov vrnejo v proizvodnjo kot sekundarno surovino. »Pri tem smo se primerjali z najboljšimi v tujini, obenem pa je pomembno, da pri tem tudi zmanjšamo stroške. Za vsak odpadek moramo vedeti, koliko te stane, dokler tega ne veš, se ravnaš le po zakonodaji in po ustaljeni praksi. Ko smo uvajali sistem ravnanja z odpadki, smo tesno sodelovali z zaposlenimi in poslovnimi partnerji. Zelo pomembno je, da ljudje vedo, kako ravnati, in da sistem ravnanja z odpadki tudi razumejo. Delamo po sistemu od zibelke do zibelke – porabljene materiale vračamo v proizvodnjo in s tem dosežemo, da porabimo zelo malo surovin,« je prakso Trima pojasnil Zupančič.

Do leta 2020 bomo morali ločeno zbrati polovico odpadkov

Direktorica Direktorata za okolje na MOP Barbara Avčin Tržan je poudarila, da prvi rezultati za lani že kažejo pozitivne učinke, kažejo na za 100.000 ton več ločeno zbranih odpadkov, s čimer se približujemo na 27 odstotkov. »V proceduro smo dali celo vrsto uredb. Do leta 2020 bomo morali ločeno zbrati 50 odst. odpadkov. Del pristojnosti smo prenesli na občine, ki bodo določale cene in obenem nadzorovale zbiranje odpadkov. Zaostajamo z gradnjo objektov za ločevanje odpadkov, zato smo določili prehodno obdobje do leta 2015. Izvajalci javnih služb bodo med drugim obvezni izvajati tudi osveščevalne akcije. Še naprej bomo odpadke odlagali na ekološke otoke, če to ne bo delovalo, bomo uvedli sistem od vrat do vrat,« je v uvodu povedala Avčinova.

Preberite še ...

Finance

Kaj moram narediti za dobro pokojnino?

Okoljska strokovnjakinja dr. Marinka Vovk z Okoljskega raziskovalnega zavoda, ki svoje poglede na ločevanje odpadkov predstavlja tudi v intervjuju v aktualni številki Dolenjskega lista, je začela s primerom, ki kaže, kaj se da narediti z osveščanjem občanov – v treh mesecih se je na določenem območju ostanek nesortiranih odpadkov zmanjšal na 30 do 35 odstotkov.

Dejstvo je, da med mešanimi odpadki prevladujejo embalaža,  pomemben delež pa predstavljajo še biološki odpadki. Le ena tretjina je odpadkov, ki so bolj zahtevni za obdelavo in odlaganje. »Sem zagovornik enostavnega sistema, da od ljudi ne zahtevamo, da ločujejo odpadke na množico različnih frakcij. Opažamo, da sistem poenostavitve daje dobre rezultate. V blokovskih naseljih poenostavitev pomeni, da so zamenjali pokrove nekaterih zabojnikov. Na podeželju je problem, ker mnogi razmišljajo, da je vseeno, kaj delajo, saj tako in tako enako plačajo. Najbolj pomembno je, da se čim bolj zmanjša količina neločenih odpadkov. Rešitev je lahko tudi v tem, da te odpadke odvažajo bolj poredko, tako mednje ljudje na primer ne bodo odlagali bioloških odpadkov, da ne bo smrdelo. Ljudje tudi pogosto ne berejo ali pa ne razumejo navodil, kam sodi kateri odpadek,« je povedala Vovkova.

Gre za dolgotrajen proces

Simon Štukelj, strokovnjak za področje odpadkov s Komunale Novo mesto, je kratko orisal razvoj sistema organiziranega zbiranja odpadkov na območju nekdanje občine Novo mesto. Z uvedbo ekoloških otokov se je količina ločeno zbranih odpadkov podvojila s prvotno sedmih odstotkov na približno petnajst. »Spreminjati navade ljudi je težak in dolgotrajen proces. Menim, da ni smiselno spreminjati sistema pobiranja odpadkov, saj bi uvedba drugačnega sistema, na primer »od vrat do vrat«, krepko povečala stroške zbiranja. V ta obstoječi sistem je bilo vloženo veliko denarja,« je na vprašanje, kateri sistem zbiranja in ločevanja odpadkov uvesti, povedal Štukelj.

Direktor Ceroda Alojz Turk je odgovoril na vprašanje o smiselnosti gradnje 32 milijonov vrednega centra Cerod II oziroma MBO: »Tehnologijo in velikost MBO smo predvideli glede na današnjo količino neobdelanih odpadkov, v primeru večje  količine na izvoru ločenih odpadkov pa bo potrebno razširiti območje, s katerega bi v center vozili odpadke na obdelavo. Z ločenim zbiranjem ne bi smeli pretiravati, ker se to ekonomsko ne splača.«

Podžupanja mestne občine Novo mesto Mojca Špec Potočar, je povedala, da bo morala novomeška občina skupaj z ostalimi občinami območja ponovno preveri ekonomsko upravičenost gradnje MBO: »Na območju občine smo postavili ekološke otoke, ki jih bo treba okrepiti in skrbeti, da vse skupaj ne bi pri ceni občutili občani.«

Danijel Zupančič gleda na problem odpadkov širše: »Cilj mora biti doseči nič odpadkov, zmanjšati količino odpadkov na minimum. Prisiliti proizvajalce, da drugače gledajo na okolje in ljudi. Do sedaj je vse vodil predvsem zaslužek, z določeno regulativo pa se da doseči, da bodo proizvajalci drugače gledali na surovine in ponovno rabo materialov.«

V razpravo se je v drugem delu okrogle mize vključilo tudi občinstvo, svoj kamenček pa so k mozaiku debate o odpadkih med drugim dodali dr. Peter Novak, mirnopeški župan in poslanec Zvonko Lah in predstavniki komunalnih podjetij iz Trebnjega, Črnomlja in Kostaka.

Bolj obširno o okrogli mizi bodo novinarji Dolenjskega lista poročali v tiskani izdaji prihodnji četrtek.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista