Pexels

Kaj je v ozadju tega porasta, kako nanj vplivajo sodobni življenjski pogoji in zakaj je razumevanje teh sprememb ključno za boljšo prihodnost otrok?

»V naših časih noben ni imel pomoči v šoli, pa smo vseeno končali šolanje in zrasli v normalne odrasle.« Takšne izjave pogosto slišimo iz ust staršev, ki v današnjem času zmedeno opazujejo, kako njihovi otroci vse pogosteje obiskujejo svetovalne delavce, psihologe ali celo psihiatre.

Toda svet ni več tak, kot je bil nekoč. Spremenili so se način življenja, družbena dinamika, informacijska izpostavljenost in tudi samo otroštvo. Namesto življenja v naravi in prosti igri so izpostavljeni zaslonom, nenehnim primerjavam in visokim pričakovanjem.

Današnja družba je vse bolj ozaveščena o pomenu duševnega zdravja, kar je nedvomno pozitivno, a hkrati razkriva številne stiske, ki so bile v preteklosti pogosto potlačene ali ignorirane.

Rast duševnih težav med otroki

Raziskave kažejo, da je že pred pandemijo covida-19 postalo duševno zdravje otrok globalna skrb. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor bolezni ima vsak peti otrok, star od 3 do 17 let, diagnosticirano duševno, vedenjsko ali razvojno motnjo. Pandemija je duševno zdravje otrok še dodatno poslabšala.

Zaprtje šol, izolacija od vrstnikov, razpad rutine in povečan stres v družinah so otrokom odvzeli občutek varnosti in predvidljivosti. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da se je v tem času globalna pojavnost anksioznosti in depresije povečala za več kot 25 odstotkov. 

Pexels

Sodobni otroci odraščajo v digitalnem svetu, v katerem prevladujejo pametni telefoni, socialna omrežja in nenehna povezanost. Kljub določenim prednostim, kot so dostop do informacij in ustvarjalno izražanje, je pretirana uporaba zaslonov povezana z motnjami spanja, oslabljeno koncentracijo, s povišano anksioznostjo in z depresijo.

Poleg digitalnega vpliva se je močno spremenil tudi starševski slog. Danes so starši bolj zaščitniški, pogosto zaradi strahu pred nevarnostmi, ki jih prikazujejo mediji. Posledica je pomanjkanje spontane, tudi »tvegane« igre, ki je ključna za razvoj samozaupanja, socialnih veščin in sposobnosti reševanja konfliktov. Otroci namesto plezanja po drevesih sedijo na kavču, namesto da bi se s kolesom vozili po ulici, brskajo po telefonu.

Nova raziskava revije The Guardian pa ugotavlja tudi, da imajo otroci, ki so bili izpostavljeni verbalnemu nasilju (zaničevanju, kričanju, sarkazmu), 64 odst. večjo verjetnost za razvoj duševnih motenj v odraslosti – celo več kot pri fizični zlorabi (52 odst.).

Pomembno je, da ne sodimo otrok skozi prizmo lastnega otroštva. Svet, v katerem odraščajo današnji otroci, se v marsičem ne primerja s svetom izpred 20, 30 let. Hitrost sprememb, informacijska nasičenost in kompleksnost izzivov so danes bistveno višji. Ključno je, da starši razumejo, da šibkost ni neuspeh, ampak naraven odziv na svet, ki je lahko prehiter, preglasen in prezahteven.

Kako lahko starši pomagajo

Ponujamo pet konkretnih nasvetov. 

Uravnotežena raba zaslonov – Uvedite jasna družinska pravila o uporabi zaslonov. Določite čas brez naprav – na primer med obroki, pred spanjem ali ob koncih tedna. Vključujte otroke v ustvarjanje teh pravil.

Spodbujanje igre v naravi in gibanju – Otroci potrebujejo gibanje in svobodno igro, ki spodbuja ustvarjalnost in telesni razvoj.

Sočutna in spoštljiva komunikacija – Namesto ukazov in kritik poskušajte uporabiti razumevajoč ton in odprta vprašanja.

Zmanjšanje socialnih pritiskov – Pogovarjajte se o vplivu socialnih omrežij in gradite pristne odnose.

Poiščite podporo, ko jo potrebujete – Zgodnja intervencija je ključna; poiščite pomoč strokovnjakov ob prvih znakih stiske.

Duševne stiske otrok niso znak šibkosti, ampak odraz sveta, ki se je izjemno hitro spremenil. Naša naloga ni, da jih pripravimo le na preživetje šolanja, ampak da jim damo orodja in podporo, da bodo znali polno živeti.