V Metliki je bil danes sestanek ožjega koordinacijskega telesa za Belo krajino in Kočevsko, ki mu predseduje metliška županja in državna poslanka Renata Brunskole. Na njem so razpravljali o zadnji delovni verziji programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju v obdobju od 2011 do 2016, delovanju Območnega razvojnega partnerstva Pokolpje in o delu razvojnih institucij pri uresničevanju programa Pokolpja za obdobje od 2011 do 2016.

Kaj so se dogovorili, so na tiskovni konferenci predstavili dr. Andrej Horvat, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, dr. Dušan Plut s Filozofske fakultete v Ljubljani, črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič, semiška županja Polona Kambič, podžupanja kočevske občine Lili Štafanič in Renata Brunskole.

Po Horvatovih besedah so pripravili šest ukrepov oz. programov, in sicer program razvoja konkurenčnosti za naložbe in zaposlovanje pri podjetnikih, garancije za investicije s subvencijo obrestne mere za mikro, majhna in srednje velika podjetja ter za obratna sredstva za mikro podjetja, za povračilo plačanih prispevkov za socialno varnost delodajalcem, ki najmanj za eno leto zaposlijo prikrajšanega delavca. Pa davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje, podporo kmetijskega ministrstva za razvoj podeželja ter program ministrstev za delo, družino in socialne zadeve, za okolje in prostor in za promet.

Horvat je poudaril, da Pokolpje, v katerem so občine Metlika, Črnomelj, Semič, Kočevje, Kostel, Osilnica in Loški Potok, ni izviselo na račun jugovzhodne regije niti ostale Slovenije. Sicer pa je sedaj najpomembneje, da državni zbor sprejme zakon o skladnem regionalnem razvoju, in če mu bo to uspelo do konca februarja, bodo marca že lahko objavili razpise. Podjetja iz Pokolpja ali tudi z drugih koncev države in EU, ki bodo vlagala v Pokolpje, bodo tako lahko, glede na svojo velikost, dobila od 30 do 50 odst. subvencijskega denarja. Sedaj so v Pokolpju zbrali projekte oz. želje, ki so vredne okrog 125 milijonov evrov, seveda pa bo pri naložbah pomembno, da bodo investitorji zagotovili lastni delež. Najpomembnejše pa je zagotoviti delovna mesta, za katera ni nujno, da na njih zaposlijo ravno visoko kvalificirano delovno silo. Bolj pomembno je, da bodo na njih ustvarjali visoko dodano vrednost.