Osebni arhiv

V Sloveniji evidenco o delu od doma vodi Inšpektorat za delo. V predkoronskem letu 2019 je bilo za delo na daljavo prijavljenih nekaj več kot 2.000 zaposlenih, leta 2021 pa kar 217.000. V naslednjih letih je to število začelo upadati in v začetku letošnjega avgusta je delo na domu opravljalo 41.576 zaposlenih.

Slovenija na področju dela od doma zaostaja

Ne glede na razmah dela od doma Slovenija na tem področju precej zaostaja, tako v primerjavi s skandinavskimi državami kot denimo z Nizozemsko in zlasti ZDA, kjer je hibridno in oddaljeno delo že postalo del ustaljene prakse, pavi prof. Matej Černe z ljubljanske Ekonomske fakultete.

»Številna podjetja še vedno razmišljajo v okviru ‘prisotnosti’ kot merilu za uspešnost in prispevek, kar zavira razvoj naprednejših oblik dela,« pravi Černe in napoveduje, da bosta generacijski pritisk in tekma za kader tudi pri nas pospešila premik oz. da se ta že dogaja.

To bo prineslo tudi izzive. Med večjimi bo vzpostavitev vključujoče kulture, ki bo delovala tudi na daljavo. »Tradicionalni načini oblikovanja kulture – z neformalnimi srečanji, skupnimi kosili, pisarniškimi interakcijami – postajajo manj učinkoviti. V ospredje prihajajo digitalne oblike povezovanja, tudi morda virtualna resničnost, a te zahtevajo premišljenost in čustveno inteligenco vodij,« poudarja Černe.

Drugi velik izziv bo po njegovih besedah zagotavljanje človekove trajnosti oz. vprašanje, kako zaposlenim omogočiti ne le visoko učinkovitost, temveč tudi kakovostno regeneracijo, psihološko varnost in možnosti za dolgoročen razvoj. Ne nazadnje pa bo ključno tudi usposabljanje vodij, kako voditi razpršene time, kako vzpostaviti zaupanje brez mikromenedžmenta, kako zaznavati preobremenjenost in kako podpirati sodelavce ne glede na to, od kod delajo, je nanizal.

Med izzivi odklop od dela

Delo od doma ima sicer prednosti in slabosti, pravi Černe. Med plusi za zaposlene je navedel večjo fleksibilnost, manj stresa zaradi prevoza, boljšo usklajenost z družinskimi obveznostmi in pogosto boljše delovno okolje za osredotočeno delo. »Delo na daljavo omogoča zaposlenim, da si dan prilagodijo svojemu ritmu, kar – sploh ob dobri osebni organiziranosti – pogosto vodi do večje učinkovitosti in zadovoljstva.«

· Biti vedno dosegljiv?

Pravica do odklopa: Doslej deset kršitev

Med pastmi dela na daljavo pa Černe omenja družbeno izolacijo in na daljši rok občutek osamljenosti, ob tem pa še brisanje meje med delom in prostim časom, sploh v primerih, ko imajo ljudje res radi svoje delo. »Pri nekaterih zaposlenih opažamo povečano tveganje za izgorelost, ker delajo dlje in si težko privoščijo odklop, še posebej v kulturah – nacionalnih in organizacijskih –, v katerih se visoka zavzetost enači z nenehno dosegljivostjo.«

Poleg tega se lahko oddaljeni delavci z vidika razvoja kariere in napredovanja hitreje znajdejo v »senci« – brez dovolj priložnosti za vidnost, mentorstvo ali vključevanje v neformalne tokove odločanja, je posvaril.

Za delodajalce je medtem delo na daljavo priložnost za znižanje stroškov, dostop do širšega kadrovskega bazena, vključno z ljudmi zunaj njihove neposredne regije, in potencialno večjo produktivnost. Prav tako jih prisili v digitalno posodobljenost ter bolj strukturirane pristope k vodenju in spremljanju uspešnosti, nadaljuje Černe.

A tudi za podjetja obstajajo nekateri izzivi. »Ob delu na daljavo ni preprosto ohranjati organizacijske kulture, razvijati timske dinamike ali učinkovito vključevati novih zaposlenih v delovne kolektive,« opozarja sogovornik.

Osebni arhiv

Manj voženj pomeni manj izpustov

Pri delu na daljavo je pomemben tudi okoljski vidik. Kot pove Sara Kosirnik iz nevladne organizacije Greenpeace Slovenija, manj voženj pomeni manj izpustov toplogrednih plinov in čistejši zrak v mestih. »V času pandemije so meritve v več evropskih prestolnicah pokazale drastično zmanjšanje onesnaževanja, hkrati se zmanjša prometna gneča, podjetja pa porabijo manj energije za ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo velikih pisarn, kar je dobra novica za okolje,« pravi.

Obstaja pa tudi druga plat medalje. Kadar ljudje delajo od doma, to pomeni več ogrevanja ali hlajenja stanovanj, več računalniške opreme in več elektrike. Dan dela na daljavo lahko po besedah Sare Kosirnik poveča porabo energije gospodinjstva za od 7 do 23 odstotkov, odvisno od podnebnih in stanovanjskih razmer, ogljični odtis pa imajo tudi digitalna orodja – npr. videokonference, shranjevanje podatkov v oblaku –, zlasti če podatkovna središča ne delujejo na obnovljive vire.

»Delo na daljavo je lahko okolju prijazno, ampak samo, če ga izvajamo pametno – s hibridnimi modeli, energetsko učinkovitimi domovi in podatkovnimi središči, ki jih poganjajo obnovljivi viri. Sicer pa obstaja nevarnost, da pozitivni učinki ne bodo tako veliki, kot si mislimo,« opozarja Sara Kosirnik.