Lidija Markelj

A tudi v prihodnosti jo čaka kup izzivov ob zaključku študija arhitekture, ko si je za magistrsko delo izbrala revitalizacijo Klevevža, sodelovala pa bo tudi pri prenovi trga v Beli Cerkvi.

»Pričakovanja ob nazivu 25. cvičkove princese so se v celoti uresničila. Leto je bilo neprecenljivo na osebnem in strokovnem področju. Hvaležna sem, da sem imela priložnost prispevati k prepoznavnosti Dolenjske in vinske dediščine, zlasti cvička. Leto, ki je bilo obogateno z več kot 90 nepozabnimi obiski, mi je odprlo oči za skrite lepote vinorodne Slovenije, predvsem za čarobnost dolenjskega okolja. Cviček ni le vino, ampak odraz naše zgodovine, kulture, identitete in ne nazadnje duše našega naroda. Pridelajo ga lahko le Dolenjci,« pripoveduje Blažka Ilovar, ki pravi, da čuti globoko spoštovanje do vseh vinogradnikov, od malih in srednjih do velikih, »ki s svojim trudom, z ljubeznijo, znanjem in s srčnostjo ohranjajo bogato zgodbo cvička«.

Svoje poslanstvo je sprejela z odprtim srcem, nalog ni jemala samo kot obveznost.

Številni dogodki

S svojim rdečim peugeotom, ki ga je dobila v uporabo kot cvičkova princesa, je prepotovala kakih 14 tisoč kilometrov in bila zraven na številnih podelitvah priznanj za najboljša vina, postavitvah klopotcev, odprtjih vinskih hramov in kozolcev, trgatvah potomk najstarejše trte na svetu, pohodih po vinskih poteh, degustacijah in blagoslovih mladih vin, na rezih vinske trte in drugih druženjih pa tudi na vinskih sejmih in festivalih.

Mojca Žnidaršič

Za vedno ji bo v spominu ostalo spremljanje poti steklenice princesinega cvička v Ameriko in trenutek, ko je ob prejetju zlatega priznanja za ajdov štrukelj z orehi v Mirni Peči spregovorila s predsednico države Natašo Pirc Musar. Navdušena je bila nad cvičkovo zgodbo in Blažka je vesela, da ji je lahko podarila princesin cviček.

»A globoko so mi segle v srce zlasti besede nekega vinogradnika, da ga s svojo preprostostjo, ljudskostjo in dostopnostjo spominjam na princeso Diano. To odraža najlepše v vinogradništvu – povezanost z ljudmi, iskrenost, skromnost, predanost. Ostajam 25. cvičkova princesa, ki ji bo vedno mar za prihodnost cvička in vsakega vinogradnika,« pravi Blažka.

Študij pri koncu

Kljub vsem obveznostim v zadnjem letu pa se je Blažka posvečala tudi pisanju magistrske naloge, s katero bo zaključila študij na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Tema naloge je idejna zasnova revitalizacije posestva Klevevž v šmarješki občini, pri čemer je posebno pozornost namenila vinogradniški krajini, njenemu kulturnemu in prostorskemu potencialu ter možnostim, kako jo arhitekturno osmisliti in zaščititi. To jo je od nekdaj zanimalo.

Blažka poudari, da je to območje, poleg elementov kulturne dediščine, prepleteno s številnimi naravnimi vrednotami, med katerimi izstopajo naravni termalni vrelci in edinstveni jamski sistemi. »Zaradi razmaha nenadzorovanega turizma, rastoče kmetijske dejavnosti, klavrnega stanja osrednjega dvorišča in velikega interesa vpletenih se bom v nadaljevanju ukvarjala s prostorsko in programsko prenovo, katere cilj je, da se temu razvrednotenemu območju vrne nekdanjo prepoznavnost in edinstveno identiteto,« razloži mlada arhitektka.

Revitalizacija Klevevža

Porušeni objekti oz. razvaline bodo v predlogu prenove prezentirani, manjkajoči deli gospodarskih objektov pa rekonstruirani v sodobnem slogu in materialih. »Rešitev predlaganega prenovljenega posestva bi bil pojavni prostor, v katerem bi različni programi soustvarili posebne ambiente in edinstveno prostorsko izkušnjo, katere namen je vzpostavitev doživljajskega turizma na podeželju,« pravi Blažka, ki je vesela, da je svoje strokovno znanje lahko povezala z domačo krajino in ljudmi, ki jo oblikujejo in so ji blizu. Zato je hvaležna kmetiji Karlovček, da so ji dali to priložnost in jo podpirajo, ravno tako Občina Šmarješke Toplice in novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

»To ne bo le akademska naloga, temveč osebni poklon tradiciji, naravi in ljudem, ki s trdim delom oblikujejo tudi vinogradniški svet,« pravi.

osebni arhiv B. I.

Urejanje Bele Cerkve

Blažka Ilovar pa je tudi počaščena, da jo je župan Občine Šmarješke Toplice Marjan Hribar povabil k sodelovanju pri prenovi trga v Beli Cerkvi, saj ima občutek za prostor in ljudi. Pove, da so za njima že prvi pogovori, dragoceno pa ji je tudi sodelovanje s Stanetom Bajukom, višjim svetovalcem za urejanje prostora in varstvo okolja na občini. Nastaja dobra ekipa, ki se bo potrudila za kakovostne in premišljene prostorske ureditve. Kmalu bo mogoče videti idejno zasnovo, pove.

Blažka Belo Cerkev vidi kot izjemen zgodovinski in krajinski potencial, kraj z izrazitim duhom skupnosti, s tradicijo in z značajem, ki ga je treba »nežno nadgraditi in ne preoblikovati.« Njena vizija ureditve centra je vračanje kakovosti javnega prostora prebivalcev tako za pestro dogajanje in druženja kot ohranjanje zgodovinske strukture in identitete kraja za prihodnje rodove »Ne kot muzejski objekt, ampak kot živ, sodoben prostor,« pravi. Veliko priložnosti vidi v vključevanju trajnostnih elementov, kot so zelene ureditve, tlakovanja, lokalni materiali in spoštljivo oblikovanje.

Oživljanje zidanic

Sicer pa Blažka vidi kot svoje osrednje profesionalno poslanstvo obnovo in oživljanje ruralne dediščine, zlasti zidanic. V njih ne vidi zgolj arhitekturnih struktur, »ampak nosilce spomina, kulturne identitete in delovnega vsakdana naših prednikov.« Verjame, da ima vsaka zidanica svojo zgodbo, ki si zasluži, da jo ponosno povemo.

Lidija Markelj

Najprej se bo lahko izkazala doma, pri stari družinski zidanici v Mevcah, kjer so v zadnjem letu že zamenjali streho, v načrtu so še okna, napredovali pa so tudi pri ureditvi vinograda za strojno obdelavo.

Dela ji torej ne bo manjkalo. 25. cvičkova princesa Blažka Ilovar svoji naslednici želi, da bi vedno čutila, kako dragoceno poslanstvo ji je zaupano – biti glas vinogradnikov, ambasadorka cvička in povezovalka ljudi.