M. Ž.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Žalna seja straškega občinskega sveta bo v ponedeljek, 17. avgusta 2026, ob 19. uri v Kulturnem domu v Straži, so sporočili s straške občine.

Jakob Krštinc iz Hruševca je prvi častni občan Občine Straža postal leta 2014, ko je ta laskavi naslov iz rok tedanjega župana Alojza Knaflja prejel za izjemno pomembno delo in zasluge, ki pomenijo velik prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine.

· Slovenija

Straža dobila prvega častnega občana

Njegovo življenje in delo je bilo zelo prepleteno z delom v bivši krajevni skupnosti in kasneje v občini. Bil je predsednik straške krajevne skupnosti v času bivše Jugoslavije in nato tudi v samostojni Sloveniji do leta 2002, sodeloval je pri vseh prostovoljnih delih na objektih v krajevni skupnosti. V času njegovega mandata je Straža naredila velik korak naprej v razvoju na različnih področjih, med drugim je pomagal pri organizaciji prve in tudi nadaljnjih Straških jeseni.

Ni delal le uradniško, temveč tudi udarniško. Nase je opozoril v gradbenem odboru za gradnjo ceste Zalog—Straža, in to mu je odprlo vrata v tedanji izvršni svet krajevne skupnosti. V času njegovega predsednikovanja in sodelovanja v njej so zgradili glavni vodovod Češča vas—Dolenja Straža (voda je pritekla celo prej, kot so uradno podpisali pogodbo!), asfaltirali so na kilometre cest, med njimi tudi prvo vinogradniško, zastavili so ulični sistem v Straži, zgradili mrliško vežico, odprli nov zdravstveni dom ter uredili prostore za krajevno skupnost in krajevni urad nad novim gasilskim domom v Straži, kjer občina domuje še danes, bil je tudi predsednik gradbenega odbora za gradnjo telefonskega omrežja in še bi lahko naštevali.

Arhiv L; M. Ž.

»Vseskozi sem si prizadeval, da bi izboljšali življenjske pogoje v naših krajih. Nikoli mi ni bilo žal časa, ki sem ga porabil za to. Vsa gradbišča sem nadziral sam, tako da je bilo narejeno, kot mora biti. Tista leta me doma ni bilo nič, brez žene Anice, ki je pokonci držala družino in mi bila v močno oporo, mi ne bi uspelo. Če sem bil dopoldne v službi, sem bil popoldne na terenu, če sem delal popoldne, sem dopoldne kaj postoril v pisarni krajevne skupnosti,« je ob prejemu naziva častnega občana za Dolenjski list razlagal Krštinc in dodal, da je birokracija, podobno kot danes, zavirala hitrejši razvoj. »Če je hitro zgrajeno, je ceneje,« je bil namreč prepričan že takrat.

Bil je spreten pri pridobivanju denarja za vse projekte in ni vrgel puške v koruzo, ko je hodil od vrat do vrat podjetij in ustanov, prav tako je znal prepričati ljudi, da so se odločili za samoprispevke, s katerimi so marsikaj postorili. V začetku je sicer dvomil v ustanovitev samostojne občine, saj po njegovem krajevna skupnost površinsko ni bila dovolj velika, a se je potem, ko je videl, da so manjše občine lahko hitreje napredovale, zagnano, tako kot je znal, vključil v gibanje za straško osamosvojitev.

Bil dejaven tudi v domačih društvih — kot član in predsednik straškega kulturnega društva si je prizadeval, da so kulturni dom, kolikor se je pač dalo, posodabljali, bil je ustanovni član tamkajšnjega turističnega društva ter pomagal pri organizaciji prve in nadaljnjih Straških jeseni, bil je dejaven v upokojenskem društvu. 

Jakoba Krštinca bodo pokopali v torek, 18. avgusta, ob 16. uri na pokopališču v Vavti vasi.