Igor Vidmar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Akademski slikar Alojz Konec, do pred kratkim predsednik Društva likovnih umetnikov Dolenjske, je ob odprtju svoje razstave risb v novomeški galeriji Kocka rekel, da je risba kot pižama: »Moraš jo imeti, a običajno v njej ne hodiš naokrog.« S tem je poudaril intimnost te slikarske tehnike, ki jo prakticirajo vsi slikarji, le redki pa se z njo predstavijo tudi v javnosti, na razstavi.

Avtorja in razstavo je ob odprtju razstave Risbe risbe na kratko predstavila aktualna predsednica Društva likovnih umetnikov Dolenjske Kiki Klimt. Risbe so osebni razstavni projekt, nadgradnja klasičnih razstav, kar je avtor začel že s projektom Sleherniki v Galeriji Krško leta 2025.

Za specifični galerijski prostor belega kubusa je načrtoval in pripravil osebno »site-specific« postavitev avtorskih risb svežega obdobja. Gre za samostojne risbe – ne pripravljalne, ne prenosne in ne slikarske. Risba je stalni spremljevalec avtorjeve sicer izrazito barvne ustvarjalnosti v klasičnem slikarskem mediju risanja na papir in v izrabi digitalnih orodij. Črno-bele risbe so v večini velikega formata. Značilne so temina črt na belem fondu ter njihove vsebinske sondaže, oblikovno punktiranje in tonske sinkope.

Zakaj risbe, se sprašuje Alojz Konec: »Risba je zelo pogost in ključni likovni izdelek, ki ga po navadi postavljajo v zaodrje in pododrje likovnega odra. Čeprav sem slikar, me risba spremlja skozi celotno kariero in življenje, pri čemer nisem izjema.

Težko bi katalogiziral vse njene pojavne ontogenetske obraze in zvrsti, od skice, študijske risbe, konfekcijske modne preglednice kolekcij, logotipske in heraldične risbe, ilustracije, didaktične tabelne in korekturne risbe, matrične risbe za grafiko in še in še. Brez risbe bi težko ali skoraj nemogoče razvozlal določene skrivnosti barv v svojem primeru.«