FB Agroma

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko je Janez Šusteršič leta 1976 v domači garaži začel popravljati avtomobile, je postavil temelje današnje Agrome. Ob očetovi delavnici je odraščal tudi Uroš, ki zdaj z ženo Darjo vodi podjetje z enajstimi zaposlenimi. Ob petdesetletnici so prejeli diamantni ključ Območne obrtno-podjetniške zbornice Novo mesto.

Delo je še vedno tesno prepleteno z družinskim življenjem, nadaljevanje podjetniške poti pa za njuni hčerki ni samoumevno – izbiro prepuščata njima.

· 30. srečanje OOZ Novo mesto

50 let podjetniške tradicije: Diamantna priznanja za šest obrtnikov

Uroš je bil že od nekdaj vpet v očetovo delavnico. Med šolskimi počitnicami je pomagal pri delu, vanjo pa se je vračal tudi popoldne, ko je opravil šolske obveznosti. Tam se ni učil le popravljati strojev, temveč je spoznaval tudi odgovornost do strank in vsakdan družinskega podjetništva.

»Agrome nikoli nisem dojemal zgolj kot podjetja, ampak kot del svojega življenja,« pravi Uroš, danes direktor in lastnik novomeškega podjetja za prodajo in servis kmetijske mehanizacije.

Oče je sprva popravljal avtomobile, viličarje in tovorna vozila. Nato se je postopoma usmeril v traktorje in kmetijske stroje, servisu pa se je pozneje pridružila še trgovina.

Uroš je podjetje prevzel leta 2004, takoj po končani šoli. Delo je že poznal, vodenje pa je prineslo nove obveznosti: poslovne odločitve in odgovornost za nadaljnji razvoj. Leta 2009 se mu je v podjetju pridružila žena Darja.

J. D.

Služba se ne konča ob odhodu domov

Darja skrbi predvsem za plačila in administracijo, Urošev vsakdan pa sega od prodaje in organizacije dela do sodelovanja z dobavitelji, strankami in zaposlenimi.

»Podjetništvo je za nas način življenja, zato službenih obveznosti nikoli zares ne odmislimo,« pojasnjuje Darja. Tudi doma razmišljata o tem, kaj bi lahko izboljšala, kaj ju čaka naslednji dan in kako rešiti odprte težave.

Prednost takšnega partnerstva vidi v tem, da oba razumeta delo in odgovornost drugega. »Pomembno pa je, da se znava dopolnjevati in da tudi v zahtevnejših obdobjih drživa skupaj.«

Takšnih obdobij ni manjkalo. Poslovanje so zaznamovali gospodarski izzivi, spremembe na trgu, težave z dobavnimi roki in rast cen. Ena največjih odločitev pa je bila selitev na Graben konec leta 2021. Dotedanji prostori so postali premajhni, zato so se odločili za naložbo v nove. Ta jim je omogočila boljše razmere za prodajo, predstavitev strojev in servisiranje.

Servis je vse pomembnejši

Agroma danes zaposluje enajst ljudi. Prodajajo traktorje, kmetijske stroje, priključke in rezervne dele ter servisirajo kmetijsko mehanizacijo. Njihove stranke prihajajo predvsem iz Dolenjske in širše okolice, pa tudi iz drugih slovenskih regij.

V petdesetih letih se ni spremenilo le podjetje. Tudi mehanizacija postaja zmogljivejša, z več elektronike, krmilnimi sistemi in digitalnimi funkcijami. Zahtevnejša so tudi popravila, orodju in rezervnim delom se pridružujeta še diagnostika in nenehno izpopolnjevanje znanja.

Uroš zato prihodnost podjetja vse bolj povezuje s servisom. »Kupec ne kupuje samo stroja, temveč tudi zaupanje, da mu bo nekdo pomagal, ko se pojavi težava.«

Za kmeta okvara sredi spravila krme ali drugega nujnega dela namreč pomeni zastoj v času, ko je delo težko odložiti. Po Uroševih besedah bo prav razpoložljivost strokovne pomoči vse pomembnejša tudi pri odločanju za nakup.

Hčerkama puščata izbiro

Letošnji diamantni ključ ob petdesetih letih podjetništva razumeta kot priznanje delu več generacij. Ob ustanovitelju, očetu Janezu, posebej omenjata tudi mamo Ivanko, ki jim je ves čas stala ob strani, ter zaposlene in stranke.

Največ jima pomeni, da je podjetje prestalo različna obdobja, se razvijalo in ohranilo zaupanje. Kdo bo nekoč nadaljeval družinsko zgodbo, ostaja odprto. Hčerki občasno pomagata, denimo pri inventuri, posebnega zanimanja za prevzem pa za zdaj ne kažeta. Tega ne želita spreminjati s pritiskom: »Želiva si predvsem, da si vsaka izbere svojo pot in delo, ki jo bo veselilo,« pravita. Če bi ju podjetništvo nekoč pritegnilo, sta jima pripravljena predati svoje znanje in izkušnje. Malce hudomušno dodajata, da se morda nekoč pojavi tudi zet, ki bo svojo prihodnost videl v Agromi.