N. Š.

Skoraj točno na dan, ko je leta 2001 v Mokronogu potekal prvi svetovni festival praženega krompirja, ki je vsako leto v drugi občini, so se organizatorji, Turistično društvo Mokronog, Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, Gasilsko društvo Mokronog in občina Mokronog – Trebelno, odločili, da obeležijo ta jubilej v domicilu tega dogodka.

Krompir vsem uspel

Za vsako okroglo obletnico se domislijo nekaj novega, letos so k praženju krompirja povabili župane sosednjih občin – in odzvali so se vsi. Zaradi tega je bil mokronoški župan Franc Glušič še posebej zadovoljen: »Zelo sem vesel, ker je tako velik odziv društev, ki se predstavljajo danes, in ker so prišli vsi župani, ki smo jih povabili. Še posebej me preseneča in navdušuje, da je prišlo tako veliko ljudi. Vse to kaže na to, da Mokronog živi in da dobro sodelujemo ter se povezujemo s sosednjimi župani. Poleg tega je krompir uspel prav vsem, vol pa je tudi pošel v rekordnem času.«

Z njim se strinja tudi župan Šentruperta Tomaž Ramovš: »Ni lepšega, kot priti med ljudi in se podružiti. Ekipa smo dobra, verjamem, da smo naredili zelo dober krompir.«

N. Š.

Dogodek danes ni bil tekmovalnega značaja, zato ne vemo, katera od sedmih ekip – sodelovali so županja in župani Mirne Peči, Trebnjega, Krškega, Mirne, Šmarjeških Toplic, Šentruperta in Mokronoga – je naredila najboljši pražen krompir, ampak to pravzaprav sploh ni pomembno.

Vse se je začelo zaradi - pomfrita

V ekipi mirnskega župana Dušana Skerbiša je svoje znanje in mirno roko ponudil tudi Drago Bulc, svetovno znani turistični novinar, ki je pravzaprav začetnik vsega, kar se tiče praženega krompirja pri nas. Skupaj s prijatelji je namreč pred četrt stoletja ustanovil Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi – in s tem se je vse začelo. »Po očetu sem Mirnčan, zelo sem povezan s temi kraji. Zato smo tudi prvi svetovni festival praženega krompirja pripeljali v Mokronog. Vse skupaj pa se je začelo, ko smo s kolegi na nekem visokem protokolarnem dogodku dobili – ocvrti krompirček, pomfrit. Takrat smo rekli, da je hudič vzel vso šalo, in začeli delati na prepoznavnosti praženega krompirja, ki je tradicionalna slovenska jed, jed naših babic in dedkov. In v teh 25 letih smo, mislim, naredili veliko za promocijo te avtohtone slovenske jedi.«

N. Š.

Glavni zaslužni za tokratni pravi praznik praženega krompirja v Mokronogu pa je podpredsednik Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Alojz Gregorčič. »Ne bi mogel biti bolj zadovoljen. Ljudje so zadovoljni, društev, ki se predstavljajo, je res veliko, župani s svojimi ekipami se trudijo in skoraj kar tekmujejo med sabo, eni pražijo že tretjo rundo. To pomeni, da so spekli trikrat po 30 kilogramov krompirja, kar ni malo. Pa še vreme je zdržalo. Vzdušje je vrhunsko, program je bogat, tu so mažorete, godba, lahko si ogledate starodobnike. Dan je vsekakor uspel.«

In res ga ni bilo človeka, ki ne bi bil zadovoljen. Petletna Maša je bila tako kot mami Barbara Zupančič Petrič zelo zadovoljna. »Rada imam krompir, zelo je dober. In ta je še skoraj boljši kot mamin, saj ima notri ocvirke,« se je hudomušno nasmejala. Mami ji pritrdi: »Res je, ta je še boljši kot moj. Odličen krompir so pripravili, prav vsi so vrhunski, zelo okusni. Zdaj bova šli pa še po meso.«

N. Š.

Suzana in Aleš Prosenc sta v Mokronog prišla z Mirne. »Misliva, da je najboljši krompir – vsaj po najinem okusu – tisti, ki so ga naredili v mirnski ekipi. Pa še prvi je pošel, ljudje so ga takoj razgrabili, torej je res nekaj na tem!«

Preberite še ...

Pot neustavljivih

Slutili smo, da se začenja ena najmočnejših zgodb na Slovenskem

Domačin Boštjan ima nasvet za prireditelje: »Nekaj malega smo ga še dobili za pokusiti, zato bi svetoval, da ga prihodnjič vsi naredijo še več. Vegetarijanskega namreč tudi za poskusiti ni bilo več. Ocenjujem pa, da je bil najboljši trebanjski. Res je bil dober! Tudi takih dogodkov bi lahko bilo še več, saj se ljudje radi družimo, se poveselimo, srečamo.«

Peš iz Šentjurija do Mokronoga

Res zaslužila pa si je porcijo krompirja upokojenka Jelka Krivec iz Šentjurija na Dolenjskem. Z možem sta se od doma odpravila – peš. Za pot do Mokronoga sta porabila dobri dve uri in pol hoda, ampak vitalna gospa je ta podvig ocenila kot »malo malico«: »Pohodne palice in čevlje rabiš ter nekaj dobre volje pa gre. Super je bilo na tem sprehodu. Oba z možem sva že pojedla vsak svojo porcijo krompirja in vola, tako da sva zdaj pripravljena na pot v obratni smeri. Jedi so pripravljene res odlično, pa sem zahtevna kuharica.«

Termin praznika praženega krompirja v Sloveniji in prireditve v Mokronogu je seveda povezan s cesarico Marijo Terezijo, ki se je rodila 13. maja 1717, torej pred 308 leti, le tri dni po svojem abrahamu leta 1767 pa je zaukazala, da se mora v revni deželi, ki ji je vladala, začeti množično zasajati krompir, da se ljudstvo ogne lakoti. Naj ji bo večna hvala!

In, konec koncev, kot bi rekel Drago Bulc - pred krompirjem smo vsi enaki.

Galerija

N. Š.