Evropski poslanci bodo danes na enodnevnem plenarnem zasedanju v Bruslju s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem razpravljali o vrhu EU konec tedna v Bruslju, ki bo osredotočen na ukrepanje v begunski krizi, zlasti na krepitev nadzora zunanje meje unije, vzpostavljanje središč za obravnavo beguncev in odnose s Turčijo.

V vseh sprejemnih in namestitvenih centrih za begunce trenutno vzdržujejo stanje pripravljenosti, zato v njih opravljajo nujna dela, potrebna za izboljšanje pogojev za bivanje in delo, so po seji sveta za nacionalno varnost sporočili z Ukoma. V regiji je beguncev še vedno veliko, pri čemer ni izključeno, da bo njihova pot potekala prek Slovenije.

Nemčija je Evropsko komisijo obvestila, da bo zaradi ogromnega dotoka ljudi iz tretjih držav, ki ne pojenja, podaljšala začasen nadzor na svojih mejah do 31. oktobra. Posebna pozornost bo še naprej na meji z Avstrijo. Kot so pojasnili v Berlinu, razmere na meji ostajajo takšne, da brez nadzora, ki so ga uvedli 13. septembra, ne gre.

Jure in David sta Slovenca, o katerih lahko pišemo samo v superlativih. Med svojim dopustom na grškem otoku Lezbos sta pomagala beguncem, zdaj pa se tja ponovno vračata z isto misijo – pomagati tistim, ki so izgubili vse, kar so v življenju imeli.

V Nemčiji poročajo o še dveh ksenofobnih napadih na begunske centre, o podobnem incidentu pa tokrat poročajo tudi z Nizozemske, kjer tega doslej niso bili vajeni. Kar tri četrtine Belgijcev bi medtem na mejah svoje države, članice območja schengna, znova uvedle nadzor.

Ukrepi, ki naj bi končali begunsko krizo, dobivajo vedno bolj konkretno podobo. Kot kaže, bomo meje zaprli, ekonomske migrante vrnili, tiste, ki so se nakopičili v Italiji, Grčiji in na Madžarskem, pa razselili po celotni EU. Države zunaj EU, ki bodo begunce pripravljene sprejeti, bomo nagradili.

V Nemčiji so od začetka leta zabeležili že 490 napadov na begunska zatočišča, kar je trikrat več kot lani. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je tovrstno nasilje že obsodil in ga označil za sramoto

Švedski premier Stefan Löfven je danes dejal, da bi na Švedskem letos za azil lahko zaprosilo 150.000 ljudi, pri tem pa opozoril, da se zmogljivosti države za nameščanje novih in novih prišlekov hitro zmanjšujejo.

»Nikoli ne zapravi dobre krize,« je bilo večkrat slišati nekdanjega predsednika Evropskega sveta, Hermana Van Rompuya. Zagovarjal je več Evrope, a očitno ne preveč.

Stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je danes sporočila, da bo zahtevala kazenski pregon kanclerke Angele Merkel, in sicer zaradi tihotapljenja ljudi, česar naj bi bila kriva zaradi odprtja meja za migrante pred mesecem dni. Če ne bo ustavila navala beguncev v državo, ji s sodnim postopkom grozi tudi vlada na Bavarskem.

V Beogradu je ropar s pištolo poskušal oropati enega od beguncev. Ti so namreč zdaj zelo pogosto tarče raznih nepridipravov, saj s seboj nosijo tako rekoč vse svoje premoženje.

Hrvaški obrambni minister Ante Kotromanović je ocenil, da za Hrvaško ni pomembno, ali bo Madžarska zaprla svojo mejo, vse dokler Nemčija sprejema begunce, saj bodo ljudi naprej proti njihovemu cilju pač "pošiljali preko katere druge države". Madžarski mediji so poročali, da ne bodo zaprli meje s Hrvaško do parlamentarnih volitev na Hrvaškem.

Nobelova nagrada za mir je letos pripadla četverici za nacionalni dialog v Tuniziji. Gre za štiri organizacije civilne družbe, ki so si nagrado prislužile za svoj prispevek pri "izgradnji pluralistične demokracije v Tuniziji po jasminovi revoluciji leta 2011", je sporočil Nobelov odbor v Oslu.

Evropska unija danes začenja uresničevanje načrta za premestitev 160.000 beguncev znotraj unije - iz Italije bo na Švedsko odšla skupina približno 16 Eritrejcev. Ob tej priložnosti bo v Italiji prisotnih več predstavnikov unije.

EU in njene članice morajo storiti več na področju vračanja nezakonitih migrantov, saj bo povečana stopnja vračanja ljudi odvrnila od nezakonitih migracij, so danes v Luksemburgu poudarili notranji ministri EU. Članice naj bi med drugim okrepile zmogljivosti za pridržanje nezakonitih migrantov za preprečitev njihovega pobega in izmika vrnitvi.

Srbski predsednik Tomislav Nikolić je prvi dan uradnega obiska v Sloveniji dobil zagotovilo gostitelja, slovenskega kolega Boruta Pahorja, da bo Slovenija Srbiji nudila neposredno podporo pri soočanju z begunsko krizo. Begunska kriza je bila tudi med temami Nikolićevih pogovorov s premierjem Mirom Cerarjem.

Odbor za obrambo se je seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti v delih, ki se nanašata na obrambni resor. Ministrica Andreja Katič je izrazila zadovoljstvo, da se je večletni trend upadanja izdatkov za obrambo nominalno zaustavil. V delu opozicije so bili kritični, saj se delež sredstev glede na BDP kljub temu nekoliko zmanjšuje.

Za Slovenijo so migracije velik izziv, na prvi val se je uspešno odzvala, vendar lahko pričakuje tudi drugi val, ki bo močnejši, je danes v Luksemburgu opozoril zunanji minister Karl Erjavec ob prihodu na mednarodno konferenco o sredozemsko-balkanski begunski poti.