Na grško-makedonski meji situacija postaja vse bolj nevzdržna. Ideja, da naj se tam poostri nadzor, pa je prišla ravno od našega predsednika vlade Mira Cerarja, ki javno poziva k humanosti in obenem svari pred nepotrebnim širjenjem sovraštva do beguncev pri nas, čeprav so prav njegove politike postavile plodna tla za razmah sovraštva.

Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je pred ponedeljkovim vrhom EU in Turčije danes predstavil priporočila, s katerimi želi pomagati državam članicam unije pri reševanju begunske situacije v Evropi. Načrt vsebuje šest ključnih točk za boljše upravljanje in stabilizacijo begunske situacije.

Evropska komisija je danes v Bruslju razgrnila načrt za popolno obnovitev normalnega delovanja schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah do konca tega leta. Ob tem je znova opozorila na negativen vpliv zloma schengna na gospodarstvo: popolna vzpostavitev nadzora v schengnu bi povzročila do 18 milijard evrov stroškov letno.

Hrvaška vlada je potrdila spremembe zakonov o nadzoru državne meje in obrambi, ki hrvaški vojski omogočajo, da v izjemnih varnostnih in humanitarnih primerih pomagajo policiji pri nadzoru meje. Kot so poudarili v vladi, bodo vojaške sile na meji posredovale le izjemoma in po navodilih policije.

Na Vrhniki danes poteka seja občinskega sveta, na kateri razpravljajo o lokaciji begunskega centra. Občinski svetniki bodo formalno sprejeli sklep o neprimernosti te lokacije, ki se nahaja v neposredni soseščini vrtca in osnovne šole, ne pa tudi o takojšnjem zaprtju centra.

Islamska država se širi kot rak, je v ameriškem senatu dejal Philip Breedlove, general Vojnega letalstva Združenih držav Amerike.

Na grško-makedonski meji so razmere vse bolj napete. Pred mejo je obtičalo okoli 10.000 migrantov, ki so vse bolj neučakani. Avstrijski časnik Kronenzeitung pa poroča, da nekateri skupine aktivistov migrantom delijo klešče za rezanje žic in kablov.

V enem od šotorov v Sprejemnem centru Gruškovje so policisti 4. novembra lani našli več kipcev »figure votivnih adorantov – molilcev«. Tam jih je pustila neznana oseba.

Med operacijo jordanskih varnostnih sil proti domnevnim skrajnežem na severu Jordanije je bilo v torek ubitih najmanj osem ljudi. Po današnjem poročanju jordanskih medijev je bilo v spopadih v mestu Irbid, ki je blizu meje s Sirijo, ubitih sedem ekstremistov in pripadnik varnostnih sil.

V kraj Idomeni na grško-makedonski meji je ponoči prišlo večje število migrantov, tako da zdaj na grško-makedonski meji na nadaljevanje poti naprej proti Srednji, Zahodni in Severni Evropi čaka že med 9500 in 10.000 prebežnikov, so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočile humanitarne organizacije.

Begunci že od lanskega poletja v večjem številu prihajajo v center Evropske unije tudi prek Slovenije, kjer jim pomagajo tudi humanitarni delavci. Zanimalo nas je doživljanje aktualnega dogajanja iz prve roke. Katja Kumar, humanitarna delavka s številnimi izkušnjami iz sveta, od koder prihajajo begunci, nam je zaupala nekaj svojih osebnih zgodb in delila svoj pogled na aktualno situacijo.

Grčija je danes Evropsko unijo zaprosila za 480 milijonov evrov pomoči za namestitev 100.000 beguncev, medtem ko v državi ostaja blokiranih vse več migrantov.

Članice Evropske unije lahko upravičencem do mednarodne zaščite, ki imajo težave z vključevanjem v družbo, določijo omejitve v zvezi s prebivališčem, da bi jim tako olajšale integracijo, je danes odločilo Sodišče EU. Tako je razsodilo v primeru Sircev, ki živita v Nemčiji.

Sirske deklice, ki so zbežale pred spopadi v svoji domovini, so fotografinji Meredith Hutchison zaupale, kaj želijo postati, ko odrastejo.

Na včerajšnji izredni seji občinskega sveta Logatec so svetniki podprli predlagane sklepe, s katerimi ob določenih pogojih soglašajo z nastanitvijo beguncev v tamkajšnji azilni dom. Z enajstimi sprejetimi sklepi bodo v torek seznanili pristojna ministrstva in vlado.

Prehod migrantov skozi Slovenijo je državo do sredine februarja stal nekaj več kot 32 milijonov evrov, za oskrbo prosilca za azil pa država mesečno odšteje 385 evrov, je v DZ povedal premier Miro Cerar. Z njegovim odgovorom ni bil zadovoljen Vinko Gorenak (SDS), ki vztraja, da je strošek prosilca za azil bistveno višji.