Pozabljivost je eden od prvih znakov AD. Težave se pojavijo v kratkoročnem spominu, predvsem pozabljanje nedavno pridobljenih informacij. Bolniki lahko pozabijo pomembne dogodke, dogovore ali datume. Ker pozabljajo, se v svojih zahtevah ali namerah ponavljajo znova in znova. Kakšno zgodbo ali domislico večkrat povedo, misleč, da je drugi niso slišali. Če so na to opozorjeni, so pogosto razočarani, jezni in zamerljivi.
Težave pri načrtovanju
Bolniki z demenco težko sledijo ustnim ali pisnim navodilom ter svojim načrtom. Če se pojavi kakšna nova težava, ki je ne morejo rutinsko rešiti, postanejo zmedeni. Zaradi tega se umikajo novostim ali novim potem. Ne morejo se odločati med več možnostmi, kar jih spravlja v dodatno stisko in vodi v nepotrebna prerekanja. Nove sprehajalne poti so za bolnike nov izziv, ki pa ga žal velikokrat ne zmorejo.
Zmedenost v času in prostoru
Bolniki z AD pogosto pozabljajo tekoče ali pomembne datume v svojem življenju. Lahko pozabijo, kje so ali kam so namenjeni, in se izgubijo v prej znanih prostorih. Izgubijo se lahko v znanih prostorih ali v domačem kraju, še posebno če zasledijo kakšno majhno spremembo, ki je niso pričakovali ali nanjo niso bili pripravljeni.
Težave v prepoznavanju vidnih vsebin
Zaradi težav z vidom, ki so lahko del alzheimerjeve bolezni, ali težav v presoji razdalj, barv, kontrastov so pogosto zmedeni ali postanejo celo prestrašeni ali agresivni, če na primer v ogledalu ne prepoznajo svoje podobe in mislijo, da je v prostoru vsiljivec. Pogoste so poškodbe, saj se lahko bolniki usedejo mimo stola, ne ocenijo dobro višine stopnice ali kaj podobnega.
Težave pri govoru in pisanju
Na začetku bolezni se pojavijo zgolj težave pri posameznih besedah. Bolniki se besede ne spomnijo, jo izgovorijo narobe, opišejo njen pomen ali sploh uporabijo napačno besedo. Včasih lahko sredi pogovora pozabijo vsebino in pogovora ne morejo nadaljevati ali se vsebinsko ponavljajo. Te težave običajno ne vplivajo na sporazumevanje z drugimi. Težave s sporazumevanjem in pisanjem se pojavijo šele v srednjih obdobjih bolezni. Bolniki težko sledijo pogovoru, še posebno če govori več ljudi hkrati.
Zalaganje predmetov
Bolniki z AD pogosto zalagajo ali skrivajo stvari, predvsem denar, na najbolj nenavadna mesta, z namenom, da jih ne bi kdo ukradel. Ker kasneje skrito neprestano iščejo, so jezni, sumničavi ali celo verbalno agresivni. Pogosto so prepričani, da jim je pogrešano ukradel kdo od domačih. Če kasneje predmet ali denar najdejo, pa so prepričani, da jim je to nekdo pač postavil nazaj na stalni prostor.
Bodimo pozorni na nenavadne spremembe v razpoloženju
Bolniki z AD se neredko ne zanimajo več za dogajanje okrog sebe in postanejo apatični. Lahko so tudi depresivni ali zgolj žalostni. Včasih so prestrašeni, sumničavi, jezni, kritični ali razdražljivi, še zlasti v novih okoliščinah. Postopoma v AD prihajajo na plan osnovne značajske lastnosti bolnikov, ker zavore, ki so jih imeli prej, postopoma popuščajo. Lahko postanejo pretirano varčni ali na drugi strani zapravljivi, zgovorni ali tihi, pretirano natančni ali raztreseni, prijazni ali žaljivi, vulgarni.
