Takšne bolezni lahko v zgodnji fazi odkrijemo z rednimi zdravniškimi pregledi. V nekaterih primerih nam lahko zgodnje odkritje reši življenje, zato ne smemo nikoli odlašati z zdravniškimi pregledi ali se jim izogibati. Nekatere izmed bolezni, ki se lahko razvijajo neopazno in veljajo tudi za najpogosteje prepozno odkrite, so wilsonova bolezen, rak dojke, bolezni zaradi virusov HPV in HIV ter tudi glavkom.
Wilsonova bolezen
Wilsonova bolezen ali hepatolentikularna degeneracija je genetska motnja, ki povzroča čezmerno kopičenje bakra v jetrih, možganih, ledvicah in drugih vitalnih organih. Pri bolnikih s to boleznijo bakra ni mogoče pravilno odstraniti, zato lahko kopičenje te snovi doseže smrtno nevarne ravni. Čeprav je bolezen dedna, se prvi simptomi najpogosteje pojavijo šele v mladosti oziroma puberteti, včasih pa šele v štiridesetih letih. To je zelo redka bolezen, ki se pojavi pri približno eni osebi na 30.000 do 80.000 ljudi. Lahko je usodna, če je ne odkrijemo pravočasno in se terapija ne začne dovolj zgodaj. Zdravi se z zdravili, ki zmanjšajo absorpcijo bakra in odstranijo odvečni baker iz telesa, in ob tem mnogi bolniki živijo normalno. V primeru hudih okvar jeter bo morda potrebna presaditev jeter.
HPV
Okužba s HPV (humanim papiloma virusom)povzroča spolno prenosljivo bolezen. Je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb, ki jih povzroča virus. Večina ljudi, okuženih s HPV, nima nobenih simptomov. Obstajajo cepiva, ki ščitijo pred nekaterimi vrstami virusov. Ta so zelo učinkovita, vendar ne zajemajo vseh vrst tveganih virusov, zato cepljenje tveganja ne odpravi v celoti. Treba je še opozoriti, da ima cepivo tudi preventivni učinek pri razvoju drugih bolezni, na primer raka materničnega vratu.
HIV
HIV je retrovirus, ki povzroča aids (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti). Povzroča uničenje imunskega sistema, kar lahko privede do pojava različnih malignih bolezni. Oseba, okužena s HIV, običajno nima simptomov vse do razvoja aidsa, ki je zadnja in najtežja stopnja okužbe s HIV. Aids je skupina bolezni, ki jih povzroča oslabljen imunski sistem. V zgodnji fazi je edini način odkrivanja te bolezni testiranje na HIV. Eden od načinov prenosa virusa je spolni odnos, zato velja za spolno prenosljivo bolezen.
Rak dojke
Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen, ki prizadene ženske, in druga najpogostejša maligna bolezen na svetu. Po raziskavah v evropskih državah na dve minuti odkrijejo en primer raka dojke, vsakih šest minut pa ena ženska umre zaradi te bolezni. Po svetu vsako leto približno 1,7 milijona žensk zboli za rakom dojke, približno pol milijona pa jih tudi umre. Natančnega vzroka raka dojke še niso odkrili, znano pa je, da se zaradi poškodb DNK in mutacij zdrave celice spremenijo v maligne. V večini primerov bolnice v zgodnji fazi nimajo skoraj nobenih simptomov, vendar je bolezen mogoče odkriti z otipom. Zato je zelo pomembno redno opravljanje pregledov, natančneje samopregledov, mamografskih in ultrazvočnih preiskav. Če ga odkrijemo pravočasno, je v mnogih primerih ozdravljiv. Te bolezni nikakor ni mogoče preprečiti, zato je zgodnje odkrivanje ključnega pomena. Če torej opazite zatrdlino, spremembe videza dojke ali izcedek iz bradavice, se posvetujte s svojim zdravnikom.
