Perujsko volčje jabolko ali andska jagoda izvira iz goratih območij Peruja in Čila, gojili in uporabljali pa so jo že Inki. V Evropo je prišla sredi 18. stoletja, a zgolj kot okrasna rastlina, ki je v začetku veljala tudi za strupeno. Šele kasneje so ugotovili, gre za užitno, nizkokalorično živilo, ki po okusu spominja na paradižnik in ananas.
Sladko-kisel okus
Če bi morali natančno določiti okus perujskega volčjega jabolka, bi si verjetno precej hitro skočili v lase. Okus je sladko-kisel, kar je odvisno tudi od zrelosti ploda. A bolj kot to je pomembno, da je vir številnih vitaminov, med katerimi izstopajo A, B in C, mineralov, kot so fosfor, kalcij in železo, vsebuje pa tudi polifenole, beljakovine, vlaknine ter betakarotene.
Okrepite imunski sistem
Volčje jabolko velja za izjemno zdrav sadež. Jeseni ga je priporočljivo redno uživati za splošno krepitev imunskega sistema, tako boste hitro pregnali prehlad ali virozo. Uživanje volčjega jabolka v zmernih količinah je sicer koristno za ljudi, ki imajo težave z ledvicami, mehurjem, črevesno floro in živci. V ljudski medicini ga priporočajo tudi astmatikom, saj ima antiastmatični učinek, koristi pa tudi kot diuretik.
Kdaj so plodovi zreli
Plodove volčjega jabolka obiramo, ko rdeči lampijonček poči in se posuši. To se lahko zgodi kmalu po koncu poletja ali pa šele po prvi zmrzali. Plodovi se sčasoma nekoliko zmehčajo, a to ne pomeni, da niso več okusni. Vsekakor pa jih uživajte čim bolj sveže, v obliki prigrizkov. Lahko jih dodajate sadnim solatam, zelenjavnim omakam ali juham. Če jih imate v presežkih, lahko iz njih pripravite sok, kompot ali marmelado. Posušeni plodovi so tudi odličen nadomestek domačih rozin.
