Kaj je alergija in zakaj do nje pride?
Katere alergijske bolezni poznamo?
- Alergijski rinitis oziroma vnetje sluznice v nosnem organu (tudi v obnosnih votlinah), ki je lahko sezonski ali celoletni.
- Alergijski konjunktivitis oziroma alergijsko vnetje očesne veznice, nosne sluznice ali obeh hkrati, ki se večinoma kaže v sklopu senenega nahoda.
- Alergijska astma oziroma alergijsko vnetje sluznice dihalnih poti.
- Alergijska koprivnica, ki jo označuje vnetni izpuščaj, ki ga povzročajo različni alergeni.
- Atopijski dermatitis (kronična, ponavljajoča se močno srbeča kožna bolezen, ki najpogosteje prizadene dojenčke, pa tudi otroke, mladostnike in odrasle).
- Alergija na zdravila.
- Alergija na hrano.
- Anafilaksija oziroma sistemska alergijska reakcija več sistemov z najhujšo obliko – alergijskim šokom.
Alergija je kronična bolezen, ki v imunskem sistemu povzroča neravnovesje. Naš imunski sistem se ves čas spopada z virusi in bakterijami, ki prodirajo v naše telo. Snovi so lahko škodljive ali neškodljive in pri ljudeh z alergijami se imunski sistem bori tudi proti neškodljivim snovem (na primer cvetnemu prahu itd.). Pri tem se aktivirajo bele krvničke in nastajajo imunoglobulini in sproži se obrambna reakcija. Ko telo pozneje spet pride v stik z alergenom, ki je sprožil preobčutljivostno reakcijo, naš imunski sistem prepozna snov in sprosti histamin, ki vodi v alergijsko reakcijo. Ta se lahko pokaže na različne načine: s kihanjem, srbečico, težavami z dihanjem, otekanjem in v skrajnem primeru celo z anafilaktičnim šokom.
Alergeni vstopajo v naše telo z vdihavanjem, prek kože, skozi sluznico prebavil, s piki žuželk, zdravili … Navzoči so v našem domu, v naravi, v poklicnem okolju, v kozmetiki, čistilih, zdravilih ter v hrani in pijači, ki jo zaužijemo.
Kdaj se alergija pojavi?
Alergije se lahko pojavijo že v prvih mesecih življenja, tu gre zlasti za alergije na hrano (na primer na mlečne in jajčne beljakovine), pri nekaterih ljudeh pa se alergične reakcije pokažejo precej pozneje – lahko že krepko v odrasli dobi (po nekaterih podatkih kar 20 odstotkov ljudi, ki so stari med 45 in 70 let, zboli za alergijo).
Da ne bi zboleli, obstajajo nekateri preventivni ukrepi, ki jih delimo na primarne, sekundarne in terciarne. Med primarnimi velja najbolj izpostaviti dojenje, zlasti pri otrocih, ki imajo sorojence ali starše s potrjeno alergijo in zato veljajo za bolj rizične, da se bo alergija pojavila tudi pri njih.
Sekundarna preventiva deluje predvsem na tem, da tistemu, ki je na nekaj preobčutljiv, preprečimo, da pride v stik s snovjo, ki mu škodi (alergični na določeno hrano na primer ne smejo pojesti niti najmanjše količine hrane, ki jim škoduje).
Terciarna preventiva priporoča zdravljenje alergije z zdravili, da ne bi prišlo do kroničnih sprememb. Nezdravljene alergije so osnova za razvoj najrazličnejših avtoimunskih bolezni, zato lajšanje simptomov ni dovolj.
Kaj vpliva na to, da se pojavi alergija, in kakšni so simptomi?
Na pojavnost vplivajo trije dejavniki, in sicer podedovane osnove, okolica in izpostavljenost alergenom. Simptomi so sprva lahko precej neopazni (nahod, kihanje), nato pa se stopnjujejo. Sicer pa se simptomi kažejo na več načinov: na koži (na primer v obliki dermatitisa ali koprivnice), na prebavilih (kot krči, napenjanje, bruhanje, vetrovi, prebavne motnje), na dihalih (kašljanje, kihanje, smrkanje, pekoč občutek v žrelu) ali kako drugače (na primer v obliki bolečin).
