Na našem tržišču so se pojavile pred nekaj več kot dvema desetletjema. Po stari navadi smo jih poimenovali po blagovnih znamkah in so slovensko ime dobile dokaj pozno. Tako je k nam najprej prišla blagovna znamka Agryl, zato jih ponekod po Sloveniji imenujejo agril, drugod so se najprej srečali z znamko Covertan in te prekrivke zdaj imenujejo tako. Najpogosteje pa jo imenujemo z imenom slovenske blagovne znamke Vrteks. Gre za posebno vlaknato kopreno, ki je lahko različne gostote. Imamo lažje, spomladanske koprene in težje, zimske koprene. Razlikujejo se po tem, kako goste so.
Agrokoprena ne ogreje tal, je pa vseeno koristna
Agrokoprena deluje tako, da ne prepušča čez dan ogretega zraka v jasno, nočno nebo. Zelo dobro deluje zdaj, v jeseni, ko je zemlja ogreta. Takrat ima kaj zadržati, saj deluje tudi topla zemlja in ponoči greje zrak pod kopreno. Zato je moj prvi odgovor, da je jeseni smiselno pokrivati vrtnine, a seveda ne vseh. Plodovk zdaj ni smiselno več reševati, zanje je preprosto prehladno. Solatnice pa bodo za prekrivanje hvaležne, a ne še zdaj, seveda. Zdaj prekrijte morda del grede, če kmalu potrebujete solato.
Spomladi, ko je zemlja mrzla, je seveda ne more ogreti. Zato pokrivanje tal po setvi ne pripomore k toplejši zemlji in hitrejšemu vzniku semena. Spomladi je torej še vedno treba počakati, da se zemlja za posamezne vrtnine primerno ogreje. V hladno zemljo (do 8 oC) lahko sejemo le bob, grah, solato, redkvico in krešo. Presajamo pa tudi sadike kapusnic in solate.
V suhem vremenu agrokoprena zadržuje v tleh tudi vlago, kar pride prav tudi poleti. Takrat celo delno hladi tla, saj jih rahlo zasenči. Še bolje kakor plosko pokrivanje setev poleti pa je, da agrokopreno rahlo dvignemo s tal tako, da jo pripnemo na palčke. Po setvi preprečuje tudi pticam, da bi pozobale posejano seme, mačkam pa, da bi razbrskale zemljo.
Sadike varuje pred mrazom in jim nekoliko ogreje noči
Resnični izolator namreč ni agrokoprena, temveč zrak. Pokrita na plosko zemljo ne deluje tako, kot mnogi menijo. Res pa je, da pokrita preko rastlin deluje dobro. V bistvu jih varuje zračni žep med zemljo in kopreno, naredijo pa ga rastline. Zrak se čez dan ogreva veliko bolj kakor zemlja, koprena pa ponoči prepreči hitro uhajanje toplega zraka v vesolje. Tako koprena blaži temperaturne razlike med dnevom in nočjo, kar je tudi dobrodošlo. Bolje deluje celo, če jo napnemo preko lokov, saj drugače lahko na stikih koprene in listov mraz liste vseeno ožge.
S kopreno je dobro pokriti posajene rastline tudi v rastlinjaku, če se napovedo resnično nizke temperature. Solata, endivija, radič bodo pod kopreno dozoreli tudi do 14 dni prej. Da pa ne bo dozorelo vse naenkrat, vedno pokrijte samo del grede, morda polovico. Če imate radi zgodnje zelje, cvetačo, brokoli ali nadzemno kolerabico, si tudi te vrtnine s pomočjo prekrivanja z agrokopreno lahko pridelate nekaj prej.
Pokrite vrtnine so varne tudi pred škodljivci
Še zadnja uporabna lastnost agrokoprene je preprečevanje škodljivcem, da bi škodili našim vrtninam. Najpogosteje pokrivamo čebulo, februarja pa je treba pokriti tudi česen. Pred muho je treba zdaj zavarovati tudi por. Pri prekrivanju vrtnin s kopreno zaradi škodljivcev je treba paziti, da je pokrivanje res neprehodno. Agrokoprena ne sme biti preluknjana, prav tako mora biti dobro zadelana v zemljo. Muha namreč nekaj časa išče dostop do prekritih vrtnin in se kar nekaj dni sprehaja po prekrivki. Če najde luknje, je lahko škoda še večja.
Koprena je torej odlična iznajdba, ki nam lahko na vrtu veliko pomaga.
Porova zavrtalka, še zadnji škodljivec letos
Porova zavrtalka je prav gotovo največji sovražnik pora. Letos se pojavlja šele zdaj, dokaj pozno. Ko opazite na svojih rastlinah prve znake dopolnilnega prehranjevanja, je čas za ukrepanje. Muha se namreč najprej prehranjuje na listih. Tam sicer ne naredi škode, vendar nam tako izda, da se je pojavila. Na vrhovih listov, običajno tam, kjer so listi obrnjeni proti zahodu, opazimo niz drobnih belih lis. Takrat je zadnji čas za prekrivanje posevka.
Por lahko z zemljo ogrnete vse do zelenega dela. Tako steblo, del, ki ga uživamo, ne bo poškodovano. Tudi pepel je zdaj že treba potresti okoli rastlin in seveda obnoviti zaščito z njim po vsakem dežju. Naravna zaščita je mogoča s pripravkom iz rabarbare in/ali pelina, v trgovini pa dobimo ekološke pripravke na osnovi azadirahtina ali spinosada. Sama bi dodala morske alge. Muha se nekaj dni dopolnilno prehranjuje, potem pa izleže jajčeca na steblo ali zemljo tik ob steblu. Čez približno 7 dni se izležejo ličinke žerke. Te se zavrtajo v steblo in se prehranjujejo nekaj dni do tri tedne. Potem se zabubijo nekje pri tleh ali v tleh, spomladi pa začnejo nov življenjski cikel. Glede na vremensko napoved in vse vremensko dogajanje letos sicer menim, da škode ne bo veliko. Pa vendarle lahko tam, kjer je muha, nastane škoda. Za ukrepanje pa se odločite sami.
Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana.
