Znano je že, da se ljudje učimo iz različnih razlogov, osebnih ali drugih. Teorija učenja pravi, da se ljudje najbolje in največ naučimo med izkušnjami, na delu, skupaj z drugimi ljudmi in s pomočjo tistih, ki lahko nastopajo kot zgledi ali mentorji. Nudijo nam praktična znanja, implicitno ali teoretično znanje, eksplicitno, pogosto zapisano znanje in podobno.
VŽU vse bolj prisoten
Vseživljenjsko učenje (VŽU) v današnji družbi zaradi potrebe trga in iskalcev zaposlitve ne predstavlja več neznanke oziroma tabuja, temveč je vse pogostejše. Gospodarsko ekonomska kriza je k temu prispevala dobršen delež brezposelnih, ki so premalo izobraženi ali pa se želijo prekvalificirati v svojem poklicu, da bi dobili želeno delovno mesto. Zato je Evropska unija skupaj s svojimi članicami oblikovala več programov vseživljenjskega učenja, ki so na voljo v več državah in pomembno prispevajo k izboljšanju izobrazbene strukture prebivalstva. Prav tako nam nudi možnost samoizobraževanja zgolj za samoizpopolnitev na že obstoječem delovnem mestu, pa tudi učenje zaradi želje po »vedeti več«. Vizija VŽU se je pojavila in razširila tudi v Sloveniji iz podobnih razlogov kot v EU: nuditi vsakemu posamezniku in družbi informacije, dostopno znanje in razumevanje, kar je nujno za razvoj in preživetje države ter državljanov v hitro spreminjajočih se sodobnih razmerah. Za promocijo se je uveljavil slogan »Slovenija, učeča se dežela«, vse skupaj pa je nastalo v sklopu uresničevanja programa EU Izobraževanje in usposabljanje 2010.
Tedni vseživljenjskega učenja
Tedni vseživljenjskega učenja (TVU) so vseslovenska prireditev in hkrati najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt poteka od leta 1996, letos so se odvili v maju in juniju. Načrtovanje in izpeljava Tednov vseživljenjskega učenja potekata pod nadzorom Nacionalnega odbora za TVU, ki ga je leta 1997 imenovala Vlada Republike Slovenije in deluje na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Gre za temeljni nacionalni projekt v okviru Andragoškega centra Slovenije, katerega cilj je promocija vseživljenjskega učenja in kulture učenja. Namen projekta je razvijanje pozitivnega odnosa do vseh oblik, različnih vsebin in poti učenja.
V Sloveniji je odraslim na voljo več izobraževalnih programov
Izobraževanje odraslih spada pod širši pojem vseživljenjskega učenja in izobraževanja. Lahko ga štejemo kot napredno oziroma dodatno izobraževanje, ki izpolnjuje formalno učenje. Lahko pa ga definiramo tudi kot neformalno obliko, kljub temu da pri večini programov pridobimo javno veljavne listine. Izobraževanje odraslih v Sloveniji ponuja široko in pisano paleto izobraževalnih programov in dejavnosti, katerih izvedba je prilagojena življenjskemu ritmu odraslih. Cilj, za katerega se moramo zavzemati, je omogočanje dostopa do priložnosti za učenje čim večjemu številu odraslih ter spodbujati njihovo udeleževanje v izobraževalnih in podpornih dejavnostih.
Štiri kategorije izobraževanja
Izobraževanje odraslih ima štiri temeljne kategorije, in sicer formalno izobraževanje za pridobitev javno priznane stopnje izobrazbe, formalno izobraževanje za pridobitev strokovne ali poklicne izobrazbe, neformalno splošno izobraževanje in neformalno izobraževanje za poklic ali poklicno delo. Prva od štirih vrst izobraževanja odraslim omogoča pridobitev osnovnega in splošnega znanja, ki jim ga v mladosti zaradi različnih razlogov ni uspelo pridobiti. Tu gre predvsem za izobraževanje v osnovni in srednji šoli. Druga vrsta omogoča pridobitev višje izobrazbe, kar zajema srednjo, višjo in visoko stopnjo, pa tudi razna usposabljanja za poklicno delo ter specializacije. Pri neformalnem splošnem izobraževanju gre večinoma za usposabljanje in učenje za lastne potrebe oziroma želje ter osebnostni razvoj. Zadnja kategorija izobraževanja odraslih pa vključuje usposabljanje in izobraževanje, ki sta zahtevana za določeno delovno mesto in napredovanje v karieri.
