Ime Peruzza precej prikladno zveni italijansko, čeprav je ulica in po njej picerija pravzaprav poimenovana po akademskem kiparju Svitoslavu Peruzziju, rojenem na Barju. Ali je imel rad pico ali ne, ne bomo niti ugibali. Ampak vsak tudi najresnejši ljubitelj pice se bo v Peruzzi počutil kot doma. No, med uživanjem pice pravzaprav še bolje kot doma, saj v izjemno lično, oblikovno dovršeno opremljenem lokalu pripravljajo zares okusne pice. Mesijo in pečejo jih v precej napolitanskem slogu, pri čemer so zadeli pravi okus, da bodo z izdelkom zagotovo zadovoljni vsi ljubitelji pice.
Picerija je še mlada; junija 2019 jo je odprla družina Struna, ki je za to prenovila in okusno dodelala staro družinsko hišo ob cesti. Iz najmanj dva dni vzhajanega testa, ki vsebuje le pikico kvasa, ob tem pa vanj za večjo rahlost zamesijo še led, pripravljajo izjemne pice. Med drugim ribjo s filejem brancina in škampom, imenitno z govejim karpačem ter hišno z rostbifom, seveda pa tudi odlično margerito in številne druge – od klasike do res sodobnih nadevov. Namesto nekdanjih sezonskih pic danes Peruzza vsakič znova ponuja pico meseca, poleg nje pa vino meseca.
Poleg pic je na voljo izvrstna lazanja iz krušne peči, posebno zanimive so tudi njihove legendarne solatne sklede. Prav zares krasni so njihovi njoki, ki jih podkrepijo z omakami pretežno na podlagi nadevov za pico. In med njimi po svoje izstopa stara slastna italijanska klasika cacio e pepe – z grana padano, pekorinom in poprom. Ne smemo niti mimo prima hladnih jedi in sladic. Posebnost je pica sladica – calzone z rikoto, lešnikovo kremo, aromo pomaranče, meto, smetano in jagodnim pirejem.
V Peruzzi znajo lepo poskrbeti tudi za vegane, zraven jedi ponujajo izbrana piva, vina, domiselne koktajle ter druge napitke v maniri zadnje mode.
Ampak pomudimo se še za hip pri pici. Velja pravilo, da je pri pici treba posebej začutiti, kakšno je testo, kakšni so pelati … Peruzzin glavni picopek Aleš Rekar pravi, da mora biti vsega v pravem razmerju. Če je denimo 250 gramov testa, naj bo največ toliko tudi nadeva. Pica naj bo gurmanska jed, ne more biti gor nametano kar vse, kar ti prileti pod roke; okusi se morajo ujemati. Vse našteto se v piceriji Peruzza tudi občuti. Izvedli smo celo manjši poskus, skoraj provokacijo, in poskušali pod krinko prositi za kečap. Prijazna natakarica nam je povedala, da tega pri njih nimajo. Imajo pa različne pikantne dodatke, vključno z oljčnim oljem in domačimi pikantnimi omakami. In to več kot zadostuje.
Malce smo pokramljali še z Zalo Struna, ki v družinski piceriji skrbi, da vse teče, kot mora. Med drugim spremlja zadnje trende na področju pice. Vprašali smo jo, kakšne pice naroča pri njih mlajša in kakšne starejša generacija. »Razlika je zelo velika. Starejši so zelo navajeni na slovensko klasiko šunka, sir, gobice, nekateri niti ne pogledajo na jedilnik in takoj naročijo kraško, torej s sušenim pršutom. Ne upajo si eksperimentirati. Mlajši pa so precej bolj drzni, bolj poznajo drugačne sestavine, kot je recimo sir stracciatella, in veliko raje naročajo sezonske pice. Razlika je tudi med ženskami in moškimi. Ženske naročajo lažje in drznejše pice, moški pa bolj nasitne, mesne, in radi komplicirajo z dodatki: brez tega, raje to namesto onega … Naši gostje pogosto naročijo predjed, spijejo penino in si na vrh privoščijo dobro pico. To je lahko pravo doživetje, morda prijetna večerja. Pica ni več nekaj, kar gremo na hitro pojest po smučanju. Lahko je tudi to, ampak danes imajo ljudje ob pici resne sestanke, romantične zmenke …«
V Peruzzi se človek počuti zares prijetno, ne le zaradi vrhunskih pic in solat ter nekaj vrst testenin, svoje naredi tudi ambient. Svoje naredi že z dobršno mero arhitekturnega občutka dodelana notranjost lokala, eno od pomembnih pik na i pa doda usklajena izbira glasbe. Seveda italijanske in tiste vrste, kot se spodobi. Zaradi vsega opisanega se v Peruzzo stranke vedno znova vračajo. In tudi mi še pridemo.
Glasuj za svojo naj picerijo in z malo sreče osvoji nagrado!