Zagotovo se spomnite tistih sivih tal, po katerih so šolski copati z gumo prijetno škripali. Pogosto so bila tla iz linoleja tudi v telovadnicah ali na občinah, v kmetijskih zadrugah in drugje, kjer je šlo za velik pretok ljudi naenkrat. Pa veste, zakaj? Zaradi vzdržljivosti, ki jo linolej ima. Časi, ko smo poznali linolej zgolj v sivi barvi, so zdavnaj mimo, saj se zdaj bohoti v različnih barvnih kombinacijah, postavitvah in oblikah, a še preden vam dokončno razkrijemo, kje in zakaj vse ga lahko uporabite, naj najprej razvozlamo besedo »linolej«.
Narejen iz lanu in olja
Ta beseda je pravzaprav sestavljena iz kombinacije besed »lan« in »olje«. Gre za povsem naravno talno oblogo, ki se na tržišču pojavlja že več kot sto let. Med številnimi novimi talnimi oblogami se razlikuje predvsem po naravni sestavi, ki je pogosto iz obnovljivih surovin, kar je tako z ekološkega kot tudi z zdravstvenega vidika izjemno pomembno. Linolej je torej narejen iz lanenega olja, lesne in plutovinaste moke, apnenca, lesa, smole in naravnih pigmentov, podloga pa je narejena iz jute. Linolej je priporočljiv predvsem v prostorih, kjer je potrebna čim večja sterilnost. Prav tako ne povzroča alergij in je odporen tudi proti mikroorganizmom. Na dotik je topel in gladek, čiščenje pa je precej preprosto.
Kje lahko položimo linolej
Linolej odlikuje elastična struktura, zaradi česar je primeren tudi v prostorih, kjer prihaja do zelo visokih obremenitev. Nepogrešljiv je v prostorih, kjer mora biti zagotovljena brezhibna čistoča, denimo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, prav tako ga odlikujejo antistatično delovanje, dobra zvočna izolacija in antibakterijski material. Zaradi naštetih lastnosti ga pogosto najdemo v vrtcih, šolah in stanovanjskih objektih, nepogrešljiv je tudi v kuhinjah in pri polaganju stopnic.
Kje ni primeren
Kljub izjemni vzdržljivosti ima tudi linolej svojo šibko plat. Strokovnjaki ga ne priporočajo za polaganje v predprostoru, saj lahko kamni in umazanija grdo opraskajo vrhnjo plast. Škodi mu tudi vlaga.
