Jure Kljajić

V času, ko so okoljska vprašanja vse bolj v ospredju javnega diskurza, ostaja podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota zgled urejenosti, trajnostnega razvoja in uspešnega poslovanja. Z direktorjem Dragom Dervaričem smo spregovorili o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša prihodnost komunalne dejavnosti, in o tem, zakaj je tudi ločevanje odpadkov stvar zaupanja in spoštovanja.

Kako ste poslovali v preteklem letu, kakšna je bila realizacija in čisti poslovni izid?

»Leto 2024 je bilo za naše podjetje poslovno uspešno, predvsem zaradi učinkovitega pokrivanja stroškov gospodarske javne službe in uspešno izvedenih novih projektov na tržnem področju. Ustvarili smo 7,2 milijona evrov prihodkov in dosegli čisti dobiček v višini 545 tisoč evrov. Ob tem pa nismo pozabili na ključne ustvarjalce tega rezultata – naše zaposlene, ki so bili nagrajeni z izplačilom 13. plače.«

Se delež ločeno zbranih odpadkov povečuje ali še vedno prepogosto »vse konča v črnem zabojniku«?

»V občinah, kjer izvajamo zbiranje odpadkov, opažamo visoko stopnjo ozaveščenosti prebivalcev glede ločevanja. Uspešnost sistema je v veliki meri odvisna od posameznika, saj le z njegovo angažiranostjo lahko dosegamo dobre rezultate. Veseli nas, da se delež ločeno zbranih odpadkov iz leta v leto povečuje. Čeprav še ne sodimo v vrh med slovenskimi izvajalci, smo jim zelo blizu, kar nas dodatno motivira. Potenciali za izboljšave obstajajo, zato bomo tudi v prihodnje aktivno delovali v smeri nadgradnje sistema, v sodelovanju z vsemi deležniki. Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi dosežemo še več in tako skupaj še naprej ustvarjamo zdravo okolje ter skupaj ustvarjamo možnosti za morebitno znižanje cen odvoza odpadkov.«

Kot zbiralec na količino odpadkov ne morete vplivati, ste pa precej aktivni na področju ozaveščanja uporabnikov, ravno tako pogosto in redno sodelujete v raznih dobrodelnih akcijah.

»Čeprav na samo količino nastalih odpadkov ne moremo neposredno vplivati, verjamemo, da lahko z doslednim ozaveščanjem uporabnikov pomembno prispevamo k odgovornemu ravnanju z njimi. Od ustanovitve podjetja leta 1991 je to eno naših ključnih poslanstev – graditi razumevanje o pomenu premišljenega ravnanja z viri in soustvarjati zdravo okolje za vse generacije. Posebej ponosni smo na sodelovanje z mladimi, ki pogosto najhitreje prepoznajo pomen našega dela. Njihova množična udeležba v projektih kaže, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju odraščajo, in to je za nas največja potrditev, da smo na pravi poti.«

Jure Kljajić

Vpeljali ste tudi sistem zbiranja stekla, papirja in drugih frakcij od vrat do vrat. Kako so se te storitve obnesle v praksi?

»Uvedba sistema zbiranja stekla, papirja in drugih frakcij po sistemu od vrat do vrat se je izkazala za izjemno uspešno. Odziv občanov je presegel naša pričakovanja, kar potrjuje, da si ljudje želijo storitev, ki so jim prijazne, dostopne in omogočajo aktivno soustvarjanje zdravega okolja. Trenutno dokončujemo še zadnjo fazo razdeljevanja zabojnikov v eni izmed občin. S tem smo ustvarili pogoje za ukinitev ekoloških otokov, ki pogosto niso izpolnjevali svojega namena. Ob razdeljevanju zabojnikov za steklo smo občanom hkrati zagotovili dodatne zabojnike za papir in biološke odpadke, kar še dodatno krepi celovitost sistema ločevanja pri izvoru.«

Pomemben del prihodkov ustvarjate z opravljanjem javne službe zbiranja odpadkov. Kako vas je prizadel prehod Občine Puconci na Cerop?

»V podjetju Saubermacher-Komunala Murska Sobota verjamemo v dolgoročna partnerstva, ki temeljijo na zaupanju, strokovnosti in skupni skrbi za uporabnike. Naše poslanstvo je jasno – zagotavljati storitve na najvišji možni ravni in soustvarjati zdravo okolje za vse. V podjetju približno polovico prihodkov ustvarimo z izvajanjem gospodarske javne službe zbiranja odpadkov, drugo polovico pa z raznolikimi tržnimi dejavnostmi, kjer nastaja tudi ključna dodana vrednost. Zavedamo se, da je v poslovnem okolju dinamika – tudi izguba ali pridobivanje naročnikov – nekaj povsem običajnega. Na prehod Občine Puconci smo se odzvali pravočasno in premišljeno: interne vire in zmogljivosti smo učinkovito preusmerili v druge projekte. Posebej smo ponosni, da smo to prestrukturiranje izpeljali brez odpuščanj, kar potrjuje stabilnost in prilagodljivost našega sistema. Iskreno tudi upamo, da občani Občine Puconci po tej spremembi uživajo enako kakovostno storitev, kot so je bili vajeni doslej.«

Kako ocenjujete sodelovanje in odnose s pomurskimi občinami?

»V podjetju gradimo odnose z vsemi deležniki na temelju odprtega in spoštljivega dialoga, kar se kaže tudi v našem sodelovanju s pomurskimi občinami. Prepričani smo, da nam je uspelo vzpostaviti korektne in partnerske odnose, ki temeljijo na zaupanju in razumevanju naših skupnih ciljev. Še posebej smo hvaležni za podporo občin v preteklih dveh letih, ko smo skupaj prebrodili obdobje hitrega naraščanja stroškov poslovanja. Občine so ob obravnavi naših elaboratov prepoznale nujnost odziva na te spremembe, kar je omogočilo stabilno nadaljevanje kakovostnega izvajanja storitev v skupno dobro.«

Kakšno pa je sodelovanje z drugim polovičnim lastnikom, krovno avstrijsko družbo? 

»Naše sodelovanje s podjetjem Saubermacher Slovenija kot drugim solastnikom ocenjujemo kot zelo konstruktivno. Gre za aktivnega in strokovno močnega partnerja, ki nas pri razvoju podjetja podpira in nam zaupa, hkrati pa ostaja vpet v strateške usmeritve. V okviru podjetja imamo izdelan dolgoročni razvojni program do leta 2030 ter vsakoletne poslovne načrte, znotraj katerih delujemo samostojno in usmerjeno. Cenimo strokovno podporo lastnika, zlasti pri iskanju tehničnih in logističnih rešitev ter pri odstranjevanju odpadkov. Pomembna prednost našega okolja je tudi prenos znanja znotraj skupine, kar nam zagotavlja večjo konkurenčnost na trgu.«

Saubermacher - Komunala

V teh mesecih občine verjetno čakajo novi elaborati – ali lahko pričakujemo podražitve?

»Kot že omenjeno, smo hvaležni, da so občine prepoznale potrebo po prilagoditvah cen v preteklih dveh letih, ko so stroški izvajanja javne službe zaradi globalnih razmer občutno narasli. S pravočasnim potrjevanjem elaboratov nam je uspelo pokriti te povišane stroške in zagotoviti stabilno delovanje sistema. Elaborate za leto 2025 smo občinam že posredovali in lahko z veseljem povemo, da večjih sprememb cen ne bo – v nekaterih občinah bo cena celo nekoliko nižja. Naš cilj ostaja zagotavljanje najvišje kakovosti storitev ob čim bolj vzdržni obremenitvi za uporabnike.«

Pri oblikovanju cen ima ključno vlogo uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (t. i. MEDO), ki pa je že več kot desetletje stara. Menite, da bi bila potrebna njena posodobitev – in v kakšni smeri?

»Uredba o metodologiji za oblikovanje cen je bila za komunalno dejavnost pomembna izboljšava, saj je bistveno pohitrila in poenostavila postopke potrjevanja cen ter omogočila bolj prilagodljivo odzivanje na spremembe na trgu. V preteklosti so tovrstni postopki trajali nerazumno dolgo, kar bi bilo danes nezdružljivo z zahtevami okolja in uporabnikov. Kljub temu da je uredba že več kot desetletje v veljavi, je še vedno učinkovit okvir za delo. Seveda pa bi bila v določenih delih smiselna osvežitev – predvsem tam, kjer se praksa in realne potrebe izvajalcev v zadnjih letih že precej spreminjajo.«

Pogosto slišimo, da je področje ravnanja z odpadki v Sloveniji zgledno urejeno, a vseeno se na nekaterih podpodročjih pojavljajo razpoke. V ospredju je pomanjkanje objektov za termično obdelavo odpadkov. 

»Razloge, da v Sloveniji še vedno ni prišlo do gradnje dodatnih objektov za termično obdelavo odpadkov, je smiselno iskati v pomanjkanju jasne sistemske usmeritve in dolgoročne politične zavezanosti temu področju. Ker gre za državno gospodarsko javno službo, so odločitve in investicije pretežno v pristojnosti države. Načrtovani projekti v Mariboru in Ljubljani so nedvomno pomemben korak k celovitejšemu sistemu ravnanja z odpadki. Kolikšna bo njihova vloga v celotnem kontekstu ravnanja z odpadki v prihodnje, bo pokazal čas in način njihovega vključevanja v sistem.«

Kako pa je z elektronskimi odpadki? Aktualno postaja tudi vprašanje, kaj narediti z odsluženimi sončnimi paneli. Katere vrste odpadkov lahko vse zbirate v vašem podjetju?

»Zbiranje odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) v Sloveniji poteka prek organiziranih shem, ki so dobro vzpostavljene in delujejo v skladu z evropskimi smernicami. OEEO se zbira predvsem v zbirnih centrih, kjer lahko občani oddajo tudi odslužene sončne panele, ki postajajo vse bolj aktualen tip odpadka. V našem podjetju smo registrirani za zbiranje vseh vrst komunalnih in tudi nekaterih nekomunalnih odpadkov. S tem omogočamo celovit pristop k ravnanju z odpadki, ki vključuje tudi odgovorno ravnanje z elektronskimi napravami in sodobnimi viri, kot so fotonapetostni moduli. Pomembno je, da so tovrstni odpadki zbrani in obdelani strokovno, saj le tako lahko preprečimo morebitne negativne vplive na zdravje ljudi in okolje.«

Je iluzorno pričakovati, da bomo v bližnji – ali celo daljni – prihodnosti dosegli stopnjo, ko ne bomo več ustvarjali odpadkov in bo vse šlo v predelavo oziroma ponovno uporabo? Količina zbranih odpadkov se vendarle iz leta v leto povečuje, kar gotovo opažate tudi v vašem podjetju.

»Cilj popolne odprave odpadkov je sicer navdihujoč, a v realnosti težje dosegljiv – vsaj v bližnji prihodnosti. Z razvojem družbe in potrošniških navad se povečuje tudi količina odpadkov, kar opažamo tudi pri našem delu. Kljub temu močno podpiramo prizadevanja za oblikovanje izdelkov, ki jih je mogoče v čim večji meri ponovno uporabiti ali predelati. Tehnološke omejitve in lastnosti materialov pa trenutno še ne omogočajo popolne zaprtosti snovnih tokov. Zato ostaja pomembno, da vzpostavljamo učinkovite sisteme ravnanja z ostanki – bodisi s termično obdelavo bodisi z varnim odlaganjem – ob hkratnem stalnem spodbujanju zmanjševanja količin odpadkov že pri viru. Naše podjetje sledi prav tej viziji: zmanjšati vpliv odpadkov in spodbujati prehod v krožno gospodarstvo, kjer je skrb za zdravo okolje v središču vseh odločitev.«

Vaše podjetje je v več kot tridesetih letih postavilo visoke standarde na področju ravnanja z odpadki, zrasel je tudi obseg poslovanja, kar pomeni večje potrebe po ustrezni infrastrukturi in kadru. Kakšno je trenutno stanje – koliko vozil za zbiranje odpadkov imate in koliko ljudi je zaposlenih?

»Hvala za prijazno opažanje – postavljanje visokih standardov nas že več kot trideset let vodi pri našem delu. Trenutno je v podjetju redno zaposlenih 62 sodelavcev, občasno pa sodelujemo tudi z zunanjimi strokovnjaki ter dijaki in študenti, ki pri nas pridobivajo praktične izkušnje. Naš vozni park obsega 25 specialnih vozil za zbiranje in prevoz odpadkov. Veseli nas, da smo letos v sistem vključili prvo električno vozilo – lahki dostavnik, ki ga uporabljamo predvsem za terenske servise zabojnikov. Gre za enega izmed korakov v smeri okolju prijaznejšega in trajnostno naravnanega delovanja, ki ga bomo v prihodnjih letih še nadgrajevali.«

Jure Kljajić

Kadrovski primanjkljaj zaznavamo v številnih panogah. Se s kadrovsko stisko srečujete tudi pri vas?
»V zadnjih letih se je trg dela močno spremenil – zaznati je nižjo stopnjo brezposelnosti, hkrati pa večji delež bolniških odsotnosti in večgeneracijske izzive v delovnih kolektivih. Kljub tem razmeram v našem podjetju trenutno nimamo težav s pridobivanjem kadrov. Zavedamo se, da so naši zaposleni najpomembnejši gradniki uspešnosti našega poslovanja. Pogosto celo prejemamo prošnje za zaposlitev, tudi kadar prostih mest nimamo razpisanih. Takšno zanimanje razumemo kot potrditev, da smo si skozi leta zgradili podobo stabilnega in želenega delodajalca. Seveda pa je to rezultat načrtnega dela – od vlaganja v odnose in razvoj zaposlenih do skrbi za dobro delovno okolje. Zavedamo se, da privlačnost delodajalca ni samoumevna, zato to področje ostaja med našimi dolgoročnimi prioritetami.«

Ukinitev ekoloških otokov je v preteklosti sprožala kar nekaj razburjenja. Se je poteza izkazala za pravilno?

»Odločitev o postopni ukinitvi ekoloških otokov se je izkazala kot pravilna in dolgoročno vzdržna. Čeprav je sprva naletela na nekaj zadržkov, smo uporabnikom uvedli dostopnejšo in bolj učinkovito storitev – odvoz odpadkov po sistemu od vrat do vrat. Ta sistem omogoča, da pridemo skoraj do praga vsakega gospodinjstva, kar se je izkazalo za izredno uporabniku prijazno rešitev. Pozitivne odzive smo prejeli tako od občanov kot tudi županov in veseli nas, da je ta model prepoznan tudi širše v Sloveniji. Poleg večje udobnosti za uporabnike pa smo z ukinitvijo ekoloških otokov uspešno odstranili tudi številne točke, ki so bile prej problematične z vidika neurejenega odlaganja.«

Kakšni so vaši načrti za letos? Lani ste prejeli zaupanje za nov mandat – na tako dinamičnem področju, kot je ravnanje z odpadki, vam izzivov in ambicij verjetno ne zmanjka.

»Področje ravnanja z odpadki je resnično dinamično in prinaša stalne izzive – a prav to nas motivira, da iščemo nove rešitve in izboljšave. V podjetju imamo jasno zastavljeno vizijo, opredeljeno v strateškem razvojnem načrtu do leta 2030, ki jo podpirajo konkretni letni cilji in strukturirani sistemi vodenja. S sodelavci, ki jim zaupam in verjamem v njihovo strokovnost, z optimizmom zremo v prihodnost. Tudi letos ostajamo zavezani kakovostnemu izvajanju storitev, razvoju trajnostnih praks in poglabljanju sodelovanja z vsemi deležniki. Naš glavni cilj ostaja jasen: še naprej soustvarjati zdravo okolje – za današnje in prihodnje generacije.«