Ljudje pri predstavah zelo velikega ali zelo majhnega običajno odpovemo. Če nam nekdo reče, da je zvezda oddaljena 5 svetlobnih let od nas, kar pomeni 47 milijonov milijonov (točneje 47.303.653.885.597) kilometrov, ali pa, da ima virus premer 100 nanometrov (sto milijardink metra), se nam samo zvrti v glavi in gremo rajši na kavo.
In tudi vam če vam kdo pove, da je premer virusa približno 1.000-krat manjši od debeline lasu, kar si je nekako lažje predstavljati, boste verjetno še vedno raje v miru pili kavo, kot pa razmišljali o tem. Preprosto nimamo predstave, kako veliko je to in kaj bi s tem podatkom sploh počeli.
Kljub temu pa se nekateri radi igrajo s številkami in njihovo predstavitvijo za lažje razumevanje sveta, ki nas obkroža. Včasih je to tudi njihova služba.
Eden takih je dr. Christian Yates, predavatelj matematične biologije na univerzi v Bathu. Pred časom so mu namreč na BBC-ju postavili zanimivo vprašanje: "Če bi zbrali vse viruse Sars-Cov-2 na svetu, kolikšno prostornino bi z njimi napolnili?"
Vprašanje je nekako logično porojeno iz nenehnega bombardiranja s podatki o pandemiji in nevarnosti širjenja virusa. Videti je, kot da je virusov ogromno in prežijo na za vsakim vogalom. Koliko pa jih je v resnici? Koliko virusov je naenkrat v eni okuženi osebi? Koliko jih je vseh skupaj na svetu? Se to sploh da izračunati?
"Moram priznati, da preden sem začel računati, nisem imel niti najmanjšega pojma, kakšnen bo odgovor. Žena je predlagala velikost olimpijskega bazena. 'To, ali pa čajna žlička,' je rekla, 'Običajno je eno ali drugo'," je povedal dr. Yates.
Odgovor je v vsakem primeru presenetljiv. Preden pa se podamo na zgodbo o njem, pa je treba upoštevati, da številke, ki jih bomo nanizali, niso čisto čisto natančne, pač pa dovolj dobri približki, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih o virusu, ki so nam na voljo.
Kje začeti?
Najbolje je seveda najprej izračunati, koliko virusov Sars-Cov-2 sploh kroži po svetu. In da bi to vedeli, moramo vedeti, koliko ljudi je z njim okuženo.
V vsakem trenutku je na svetu okoli 200 milijonov milijard (ali 2 x 10^17) virusov Sars-Cov-2.
Po podatkih strani Our World in Data na svetu vsak dan odkrijejo okoli pol milijona novih okužb. Upoštevati je sicer treba, da vseh okuženih ne odkrijejo - bodisi, ker se ljudje ne testirajo, ali so asimptomatski, ali pa testov preprosto ni na voljo. Kljub temu s pomočjo statističnih modelov ocenjujejo, da se v resnici vsak dan na novo okuži okoli 3 milijone ljudi.
Količina oz. število virusov, ki jih prenaša okuženi (t.i. viralni tovor/viral load), je odvisno od tega, koliko časa okužba traja. V poprečju ta tovor narašča nekje do šestega dne po okužbi, potem pa se počasi zmanjšuje. Tako osebe, okužene pred šestimi dnevi prispevajo največ, tiste, ki so se okužile pred manj ali več dnevi, pa manj.
Na višku okužbe - nekako šesti dan po okužbi - se v okuženi osebi nahaja med eno in sto milijardami virusov.
V neki študiji, ki je ugotavljala število virusov v posameznih tkivih, so ocenili, da se na višku okužbe v okuženi osebi nahaja med eno in sto milijardami virusov. Ker je razlika ogromna, je Yates za izračun uporabil t.i. geometrično sredino, 10 milijard. Če to pomnožimo s tremi milijoni ljudi, ki so vsak dan okuženi na novo, ter upoštevamo še prispevek tistih, ki so okuženi dlje časa, lahko izračunamo, da je v vsakem trenutku na svetu okoli 200 milijonov milijard (ali 2 x 10^17) virusovSars-Cov-2.
To število je ogromno in je približno tolikšno, kot je na Zemlji zrnc peska (ja, tudi to so nekoč izračunali).
Olimpijski bazen, čajna žlička ali kaj drugega?
Ko pa želimo izračunati, kolikšna je prostornina, ki bi jih to neznansko število virusov napolnila, pa moramo upoštevati, da so virusi tudi neznansko majhni. Poprečni premer virusa, ki je okrogle oblike je nekje med 80 in 120 nanometri (1 nanometer je približno milijardinka metra ali milijoninka milimetra). Če privzamemo, da je virus okrogle oblike in za njegov premer vzamemo neko srednjo vrednost, 100 nanometrov, lahko s pomočjo formule za volumen krogle (ki ga verjetno vsi veste na pamet - V = 4πr^3/3), izračunamo, da je volumen poprečnega virusa okoli 523.000 kubičnih nanometrov.
In če sedaj to izredno majhno število pomnožimo z izredno velikim številom virusov, ki smo ga izračunali pred tem, dobimo rezultat, da je njihov skupni volumen - okoli 120 mililitrov ali 0,12 litra oziroma nekaj več kot "en deci".
Vendar je treba upoštevati še nekaj - in sicer, da so virusi okrogli. Med kroglicami, če jih stlačimo skupaj, namreč še vedno ostane nekaj vmesnega prostora (predstavljajte si recimo frnikole v kozarcu). Če upoštevamo še to, potem skupni volumen virusov naraste na 1,6 decilitra.
In tudi, če bi namesto srednjega, za velikost virusa upoštevali največji premer (120 nanometrov), z njimi še vedno ne bi do konca napolnili male pločevinke za pivo.
In če pomislimo na vse težave, zaplete in celo smrti, ki jih te neznansko majhne kroglice povzročajo, ter da jih je navsezadnje vseh skupaj "le za nekaj požirkov", lahko mirno rečemo, da bi to bila "prekleto najslabša pijača v zgodovini".
(povzeto po članku na theconversation.com)
