"Vedno sem bil pri počasnejših. Bil sem sicer dober v matematiki, ampak pri testih se nisem vedno izkazal," pravi 89-letni Sir Roger Penrose, ki je letos eden od treh fizikov, ki bodo prejeli Nobelovo nagrado za fiziko.
Vendar je, kot pravi njegov učitelj dojel, da potrebuje samo čas in počasi se je tudi njemu "odprlo". Še več, postal je eden najboljših študentov na univerzi Cambridge.
Posebej ga je zanimala veja matematike, imenovana topologija, ki preučuje kako se obnašajo geometrijski liki in telesa, če jih zvijamo ali raztegujemo. In prav to znanje je uporabil kasneje, ko je študiral tudi astrofiziko in prvi namignil, da "črne luknje" - posebna območja v vesolju, kjer je gravitacija tako močna, da niti svetloba ne more uiti iz njih - v resnici lahko obstajajo.
Debata o tem, ali črne luknje v vesolju obstajajo ali ne, se je vlekla desetletja, dokler jih lani niso prvič tudi zares opazili in posneli s teleskopom.
Pri tem jim je pomagala prav Penrosova napoved, kje naj iščejo - na območjih, kjer so ostanki zvezd, ki so eksplodirale in v središčih galaksij.
"Tudi Einstein, ki je v svoji splošni teoriji relativnosti napovedal, da območja neizmerne gostote snovi v vesolju obstajajo, v to ni verjel. Penrose pa je bil tisti, ki je z novimi matematičnimi prijemi pokazal, da so črne luknje naravna posledica relativnostne teorije," pravi profesor Jim Al-Khalili.
Penrose je pri raziskovanju teh objektov sodeloval še z enim brilijantnim astrofizikom, ki je to vejo znanosti približal ljudem, Stephenom Hawkingom. In prav tako kot Hawking je tudi Penrose napisal več knjig s tega področja, ki so bile med amaterskimi ljubitelji vesolja, pa tudi profesionalnimi astrofiziki zelo priljubljene. Medtem, ko se je Hawking v svojih knjigah nalašč izogibal zapletenim enačbam, pa jih je Penrose tu in tam vključil v svojih knjigah.
Poleg astrofizike se je ukvarjal tudi s fiziko elementarnih delcev, kvantno teorijo, pa tudi s simetrijo, še enim izmed matematičnih pojmov, ki govori o lastnosti geometrijskih likov, kot so skladnost in razmerja. In tudi tisti, ki se za znanost ne zanimajo, so verjetno že kje videli "Penroseovo stopnišče" ali "nemogoče stopnišče" - optično iluzijo, ki prikazuje "večno spuščajoče" ali "večno vzpenjajoče se stopnišče".
Penrose je bil namreč navdušen nad nizozemskih grafikom MC Escherjem, ki se je v svojih grafikah pogosto ukvarjal s simetrijo in optičnimi iluzijami, ki upodabljajo "nemogoče situacije". Tako je tudi Penrose ustvaril nekaj povsem svojih optičnih prevar, kot sta na primer "Penroseov trikotnik" in že omenjeno stopnišče.
Escher je leta 1960 Penroseovo stopnišče upodobil tudi v eni od svojih grafik, naslovljeni z "Vzpenjanje in spuščanje".
Sir Roger Penrose, ki je plemiški naslov prejel zaradi izjemnih prispevkov v znanosti, bo številne nagrade in priznanja zdaj dopolnil tako še z Nobelovo nagrado, ki si jo deli z ameriško znanstvenico Andreo Ghez in nemškim znanstvenikom Reinhardom Genzelom, ki sta prva s teleskopom odkrila in posnela črno luknjo v središču naše galaksije.
