Novice Svet24

Za prelomnico Sv. Andreja, eno od najbolj proučevanih in najbolje razumljenih prelomnic na svetu, je zgornja meja potres jakosti 8,2.

Severno od prelomnice Sv. Andreja pa se nahaja druga. Znana kot subdukcijska cona Kaskadija, poteka od severa Kalifornije pa do otoka Vancouver. Na območju ena tektonska plošča spodjeda drugo, od tod izraz subdukcijska cona. Plošče se večino časa premikajo počasi; njihovo gibanje je neškodljivo in skoraj nezaznavno. Izjema so le območja, kjer se srečujejo.

Nekaj dobronamernih nasvetov za preživetje

Strokovnjaki so izdali nekaj navodil. Potres bo naznanil pasji lajež, dvajset minut po potresu pa naj bi udaril še cunami. V teh dvajsetih minutah bodo morali ljudje peš doseči višje ležeča območja. Vendar pa bodo morali hoditi s hitrostjo 5,6 kilometrov na uro. Za konec so dejali še, da je edina druga možnost, da se ljudje preprosto odselijo.

Kot vzmet

Zaenkrat je subdukcijska cona Kaskadija še trdno usidrana v sosednjo ploščo Juan de Fuca. Obtičali del Severne Amerike se boči navzgor in stiska proti vzhodu – na leto se dvigne za tri do štiri milimetre in stisne za trideset do štirideset milimetrov. Severna Amerika se bo tako nekega dne sprožila kot vzmet. Če bo popustil le južni del omenjene subdukcijske cone, bo sledil potres jakosti med 8,0 in 8,6. V primeru, da bo obenem popustila celotna cona, bodo posledice veliko hujše. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da bo sledil potres jakosti med 8,7 in 9,2.

243 let trajajoči cikel

Ko bo torej prišlo do naslednjega velikega potresa, so bo severozahodni rob celine spustil za kar 1,8 metra ter »odskočil« do trideset metrov proti zahodu. Tako bo le v nekaj minutah izgubil vso nadmorsko višino, ki jo je pridobival stoletja. Del premika se bo zgodil tudi pod oceanom, zaradi česar bo izpodrinjena ogromna količina morske vode. En del je bo odbrzel proti Japonski; drugi se bo formiral v 1.100-kilometrski vodni zid, ki bo severozahodno obalo Severne Amerike dosegel v petnajstih minutah po potresu, ocenjujejo strokovnjaki. Ko se bodo tla nehala tresti in cunami odtekel, bo regija, kjer živi približno sedem milijonov ljudi, neprepoznavna. V potresu, ki je leta 1906 prizadel San Francisco, je umrlo 300.000 ljudi. Hurikan Katrina je terjal 2.000 življenj, hurikan Sandy 300. Potres na subdukcijski coni Kaskadija in sledeči cunami bosta po ocenah strokovnjakov pomenila smrt 13.000 ljudi. Nazadnje se je na tam območju potres zgodil leta 1700, ko je 26. januarja tla stresel z jakostjo 9,0. Po izračunih, ki temeljijo na vzorcih oceanskega dna, so strokovnjaki dognali, da se tla omenjene subdukcijske cone v povprečju stresejo vsakih 243 let.

Twitter

Citat: »Ne bom lagal. Nihče ne bo reševal starejših. Tudi turistov ne. Ti niti ne bodo vedeli, kam bežati. Evakuacija s plaž je sploh nemogoča.« - Kevin Cupples

Po tresenju še val

Strokovnjaki predvidevajo, da bo kmalu po začetnem tresenju tal zmanjkalo elektrike. Tistim, ki so svoje domove naredili potresno varne, se bo najbolje pisalo. Vse ostale čaka kaos. Steklo bo popokalo, hladilniki se bodo sprehodili iz kuhinj in vse, kar ni pritrjeno, bo neizbežno končalo na tleh. V zvezni državi Oregon so prve normative glede potresno varno gradnje sprejeli leta 1974, večina stavb pa je bila zgrajenih pred tem – po nekaterih ocenah kar 75 odstotkov vseh stavb ne bi prestalo večjega potresa, od tega je več kot 300.000 stavb šol. Tu so še mostovi, letališča, gasilske in policijske postaje ter bolnišnice. Utrgali se bodo zemeljski plazovi – po nekaterih ocenah 30.000 samo v Seattlu –, tla pa se bodo obnašala kot tekočina. Štiri do šest minut po začetnem laježu psov, bo tresenje tal prestalo. Nato pa se bo zgodil val.

22 odstotkov obalnega prebivalstva Oregona šteje 65 let ali več. Tem se ne piše nič dobrega, enako velja za turiste.

Vodni grobovi

Od vseh naravnih nesreč je najtežje preživeti cunami. Največje možnosti za preživetje nudijo višje ležeča območja, ki pa jih bo moralo okoli 71.000 ljudi, živečih v poplavni coni, doseči peš in v desetih do tridesetih minutah. V Oregonu si delajo medvedjo uslugo – hotelom in poslovalnicam ni potrebno izdelati evakuacijskih poti; čeprav od leta 1995 v poplavni coni ni več dovoljeno graditi bolnišnic, šol, gasilskih in policijskih postaj, so stavbe, ki so tam zrasle pred tem, ostale. Strokovnjaki ocenjujejo, da številni od tistih, ki živijo v poplavni coni, v primeru cunamija ne bodo prišli iz nje. 22 odstotkov obalnega prebivalstva Oregona šteje 65 let ali več. Tem se ne piše nič dobrega, enako velja za turiste.