Arhiv DL

##IMAGE-3778191##

Z letošnjim letom se je začelo rutinsko cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke, ki bodo letos dopolnili 3 leta starosti, in odrasle, ki bodo dopolnili 49 let starosti. To cepljenje se bo izvajalo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Sredstva za cepljenje so trenutno po besedah epidemiologinje Marte Grkič Vitek zagotovljena za dve starostni skupini. Poudarja, da si na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želijo, da bi vsi upravičenci to cepljenje izkoristili.

"Po pregledu podatkov o pojavnosti klopnega meningoencefalitisa se je izkazalo, da največ obolevajo odrasli pri starostni skupini 55 do 64 let, zato je bilo cepljenje odraslih smiselno umestiti preden se začne najvišja obolevnost. Čeprav je pri otrocih potek bolezni večinoma blažji, pa je zaradi morebitnih dolgotrajnih posledic bolezni breme bolezni tudi pri otrocih veliko, zato je v program zajeta tudi ena generacija otrok,« je povedala Grkič Vitkova.

Obvezno zdravstveno zavarovanje pokrije tri odmerke, kar predstavlja osnovno cepljenje. Pri klopnem meningoencefalitisu so potrebni poleg treh osnovnih odmerkov, ki jih cepljeni prejme v letu dni, še poživitveni, ki pa so samoplačniški. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, nato jih je treba prejeti na pet let, pri starejših od 50 let pa znova na tri leta.

Redno cepljenje po besedah Grkič Vitkove predstavlja zelo visoko zaščito, kar 97-odstotno. Tudi za ostale, ki jim obvezno zavarovanje ne pokrije stroškov cepljenja, je cepljenje priporočljivo, a je to trenutno še samoplačniško.

Cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki oziroma pediatri in je na voljo skozi vse leto. Sicer pa na NIJZ priporočajo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma cepiva opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov.

Možne reakcije po cepljenju so glavobol, utrujenost, rdečina, bolečina in oteklina na mestu cepljenja. Težjih neželenih posledic v zadnjih letih na NIJZ niso beležili. Primeri klopnega meningoencefalitisa pa so na drugi strani pretežno težki, več kot 90 odstotkov obolelih je hospitaliziranih. Kar velik delež jih ima posledice, kot so zmanjšana delovna sposobnost, motnje koncentracije, ohromitev in paraliza.