Kaj je bil glavni vzrok za vašo odločitev?
Za to sem se odločila po tehtnem premisleku. Čas je, da se malo bolj posvetim sebi in svojemu življenju, družini in hčerki Mii, ki jo vedno postavljam na prvo mesto. Da poslušam svoje telo, kaj mi sporoča, se spočijem od tega tempa in poskušam najti bolj normalne življenjske navade. Ker vstajati vsak dan ob 4. uri zjutraj pusti davek tako na telesu kot na umu. Zdi se mi, da je čas za to potezo. To je ena najtežjih odločitev v mojem življenju, če ne celo najtežja.
Koliko časa ste razmišljali o tem koraku?
Odločitev ni dozorela z danes na jutri. To je logično, take stvari se ne zgodijo čez noč, se pa razvijajo in krepijo dlje časa, celo nekaj let. Ampak zdaj je prelomnica pri meni, tudi zaradi let in pa zaradi Mie. Letos gre v šolo, v prvi razred. Stvari so dozorele ob pravem času, da se posvetim še kakšnemu drugemu projektu, sebi in predvsem hčerki.
Kako bo zdaj potekala vajina dnevna rutina z Mio?
Skupaj se bova zbujali, kar se do zdaj nisva mogli. Ker se je mama vedno zbujala sredi noči. Obe sva veseli, da gre v šolo, da jo bom lahko jaz vozila. In da bova več skupaj, da ne bom tako utrujena. Zdaj bom dala še več od sebe. Zagotovo bova tudi za šolo delali skupaj, ko bo potrebno. Lepo nama bo.
S pomočjo koga ste sprejeli to odločitev?
Kar sama. (smeh) Sem se pa o tem pogovorila z Denisom in vodstvom, zadovoljna sem, da me pri odločitvi vsi podpirajo. Sicer pa sem dolgo premlevala, iskala pluse in minuse, razmišljala, pa se premislila. Ampak kaj pa, če bi zdaj naredila to potezo, če bi zdaj skušala narediti še nekaj novega zase, za druge? Kaj, če bi poskušala dati Sloveniji še kaj novega, drugega? In navsezadnje tudi svoji duši.
Kakšne pa imate načrte za naprej?
Tukaj pa ostajamo še malo skrivnostni. Ne zapuščam radijske družine, ostajam del nje. Na neki način zapuščam samo jutranji program, grem se malo naspat. (smeh) Še vedno ostajam v tem prostoru, obkrožena z vso to kreativo, ki je tukaj res ne manjka. Bom pa mogoče delala nekaj, kar bo bolj za mojo dušo. Vse boste izvedeli ob pravem času, bo pa super.
Kakšni so občutki, ko ste tik pred odhodom iz Denis Avdić Showa, saj bo vaš zadnji dan v petek, 30. avgusta?
Zelo težki. Imela sem zelo težko poletje, slabo sem spala. Premišljevala sem o tem, skušala sem se sprijazniti z odločitvijo. Kako boš živela naprej, a sploh znaš živeti naprej? To je bilo moje življenje do zdaj. Življenje, v katerem sem dozorela, odrasla, se naučila, spoznala, doživela kup dobrih in slabih stvari, se preveč vznemirjala, prejokala, presmejala. Veselim pa se, da bom Mio lahko pospremila na prvi šolski dan, kot sem vsa ta leta pospremila številne prvošolčke.
Boste pogrešali sodelavce?
Tukaj sem spoznala fantastične ljudi, ki so zelo pomemben del mojega življenja in jih ne morem kar spustiti. In jih tudi ne bom, tako ali drugače. Še vedno bomo del življenj drug drugega, si pomagali, se nasmejali in še veliko ušpičili. V nekih drugih okvirih, projektih. To je ena knjiga, ki se zapre, in se začne pisati druga.
Kako so novico sprejeli radijci?
Zelo različno, nekateri mi privoščijo, drugi so presenečeni. Nihče pa ni sprejel slabo, nihče ni bil negativno presenečen. Vsi mi privoščijo in zelo pozitivno sprejemajo mojo odločitev, za kar sem jim zelo hvaležna. In vesela, da me razumejo in me pri moji odločitvi podpirajo.
Kako ste se počutili v šovu vsa ta leta?
Vedno sem se počutila del šova, glas razuma. Vem, da smo družina in dobri prijatelji. Še vedno jih bom poklicala, kadar mi bo lepo, težko. Tukaj imam v mislih Denisa, ki je moj najboljši prijatelj. In pa seveda Miho, da mi malo potarna in jaz njemu. Pomagali smo si, si svetovali, se skupaj veselili in premagali tudi marsikatero žalostno situacijo. Spletli smo vezi, ki te povežejo za vse življenje.
Vi ste spisali res čudovito radijsko zgodbo …
Ustvarili smo fantastično in nepozabno radijsko zgodbo, ki je pustila sledi v slovenskem medijskem prostoru. Vse je bilo izjemno spontano in pristno, kar se čuti skozi naš program. Zvesti poslušalci, ki nas spremljajo na vsakem koraku in podpirajo pri vseh naših dobrodelnih projektih, so dokaz, da smo skupaj doživeli nekaj posebnega. To so trenutki, ki se jih ne pozabi in ostanejo z nami za vedno. Sama sem v šov vložila vse, kar sem imela, čeprav sem bila morda nekoliko bolj skrivnostna. Vesela sem, da sem bila del teh magičnih trenutkov, ki so zaznamovali slovenski medijski prostor. Verjamem, da bo šov še naprej uspešno nadaljeval svojo pot in da ga čaka še veliko uspešnih let. Seveda jih bom spremljala in (po)ostala zvesta poslušalka Denis Avdič Showa.
..................
Pogrešal bo njen smeh
Ob Janinem slovesu se nam je oglasil tudi Denis Avdić in povedal naslednje: »Nekako nas vse čaka ta dan enkrat. V etru bom pogrešal njen smeh, njeno zbadanje in njen občutek za vsebino. So stvari, ki se jih tudi ne da opisati. V vseh teh letih me je naštudirala do te mere, da je znala z obraza prebrati, da sem v težavah in da mora malo prevzeti, govoriti, da jaz najdem kako izjavo. Tega se ne da naučiti in za to je preprosto potreben čas z nekom. V šovu bo zagotovo manjkala. Po drugi strani pa sem vesel zanjo. Srečen sem in ji privoščim. Privoščim ji spanje, počasna jutra, da v miru hčerki pripravi zajtrk in jo odpelje v šolo. Jaz svojih otrok nikoli nisem odpeljal v vrtec ali šolo. Vem, da bo dobila s to odločitvijo novo življenje in da morda potrebuje tudi kake nove osebne izzive. Vesel sem, da na neki način ostaja del radijske farme in da bomo še naprej sodelavci. Jana, srečno!«
